Rezultati so znani: vožnja športnega avtomobila pripomore k boljšemu počutju

23. 1. 2018 | Jure Šujica

Omenjena raziskava bo Fordu pomagala tudi pri razvoju sistema, s katerim bo avtomobil zaznaval in se odzival na voznikova čustva in doživetja.

Vozniki športnih avtomobilov – morda pa tudi tisti, ki tovrstnega avtomobila nimajo, a vseeno radi vozijo – se verjetno strinjajo s trditvijo, da je vožnja (športnega) avtomobila svojevrstna zabava in hkrati dober način sprostitve. A čeprav se ta izjava morda zdi nekoliko neprimerna (nemara bi kdo pomislil, da spodbuja k dirkanju po cesti), ima po novem tudi znanstveno podlago, za katero je nedavno poskrbel Fordov raziskovalni center v nemškem mestu Aachen.

Ameriški avtomobilski proizvajalec namreč verjame, da je vožnja ena izmed bolj zabavnih dejavnosti, ki jih posameznik lahko počne. Da bi to dokazali, so s pomočjo skupine nevroznanstvenikov pripravili raziskavo, v kateri so sodelujoči vozili enega izmed Fordovih športnih avtomobilov, se vozili z vlakom smrti, jedli večerjo, plesali salso, se poljubljali, gledali nogometno tekmo oziroma nadaljevanko Game of Thrones ali pa nakupovali.

Zabaven projekt z resnim namenom

Med vsako dejavnostjo so znanstveniki pri vsakem posamezniku merili, kolikokrat v danem času je doživel nadpovprečno stopnjo zadovoljstva oziroma dobrega počutja. Izkazalo se je, da posamezniki tovrstna občutja najpogosteje doživljajo med vožnjo z vlakom smrti – v povprečju tri med enkratno dejavnostjo –  takoj na drugem mestu pa je s povprečno 2,1 doživljaja vožnja športnega avtomobila.

Bil je najbolj priljubljen mobilni telefon na svetu. Veste, kako je dobil ime?

Čeprav je bila na prvi pogled to zgolj zabavna raziskava (avtomobili so bili opremljeni z LED lučmi, ki so navzven kazale posameznikovo stopnjo evforije) pa ima Fordov projekt ADAS&ME, financiran s strani Evropske Unije, tudi precej bolj resen pomen. Poskrbel naj bi namreč za to, da bodo avtomobili v prihodnosti zaznavali voznikova čustva in doživetja, kot so na primer stres, pomanjkanje koncentracije ter odsotnost. Na podlagi signalov bi nato sistem lahko ustrezno reagiral, posredoval vozniku opozorila, v najbolj kritičnih trenutkih pa celo prevzel oblast nad vozilom.

Jure Šujica
foto: Ford

Novo na Metroplay: Mlada atletinja in rekorderka Živa Remic v Podkastu navdiha o disciplini, izpostavljenosti, odrekanju in tudi o ljubosumju med vrstniki