Rezultati so znani: vožnja športnega avtomobila pripomore k boljšemu počutju

Omenjena raziskava bo Fordu pomagala tudi pri razvoju sistema, s katerim bo avtomobil zaznaval in se odzival na voznikova čustva in doživetja.

Rezultati so znani: vožnja športnega avtomobila pripomore k boljšemu počutju (foto: Ford) Ford
23. 1. 2018

Vozniki športnih avtomobilov – morda pa tudi tisti, ki tovrstnega avtomobila nimajo, a vseeno radi vozijo – se verjetno strinjajo s trditvijo, da je vožnja (športnega) avtomobila svojevrstna zabava in hkrati dober način sprostitve. A čeprav se ta izjava morda zdi nekoliko neprimerna (nemara bi kdo pomislil, da spodbuja k dirkanju po cesti), ima po novem tudi znanstveno podlago, za katero je nedavno poskrbel Fordov raziskovalni center v nemškem mestu Aachen.

Ameriški avtomobilski proizvajalec namreč verjame, da je vožnja ena izmed bolj zabavnih dejavnosti, ki jih posameznik lahko počne. Da bi to dokazali, so s pomočjo skupine nevroznanstvenikov pripravili raziskavo, v kateri so sodelujoči vozili enega izmed Fordovih športnih avtomobilov, se vozili z vlakom smrti, jedli večerjo, plesali salso, se poljubljali, gledali nogometno tekmo oziroma nadaljevanko Game of Thrones ali pa nakupovali.

Zabaven projekt z resnim namenom

Med vsako dejavnostjo so znanstveniki pri vsakem posamezniku merili, kolikokrat v danem času je doživel nadpovprečno stopnjo zadovoljstva oziroma dobrega počutja. Izkazalo se je, da posamezniki tovrstna občutja najpogosteje doživljajo med vožnjo z vlakom smrti – v povprečju tri med enkratno dejavnostjo –  takoj na drugem mestu pa je s povprečno 2,1 doživljaja vožnja športnega avtomobila.

Čeprav je bila na prvi pogled to zgolj zabavna raziskava (avtomobili so bili opremljeni z LED lučmi, ki so navzven kazale posameznikovo stopnjo evforije) pa ima Fordov projekt ADAS&ME, financiran s strani Evropske Unije, tudi precej bolj resen pomen. Poskrbel naj bi namreč za to, da bodo avtomobili v prihodnosti zaznavali voznikova čustva in doživetja, kot so na primer stres, pomanjkanje koncentracije ter odsotnost. Na podlagi signalov bi nato sistem lahko ustrezno reagiral, posredoval vozniku opozorila, v najbolj kritičnih trenutkih pa celo prevzel oblast nad vozilom.

Jure Šujica
foto: Ford