Zadnji Matra-Simca Rancho je tekoče trakove zapustil pred točno 40 leti. Gre pa za avto, ki je velja za prvega športnega terenca na svetu. Zdaj veste, kako se je vse skupaj začelo.
Danes nihče več ne trene z očesom, ko na avtomobilski svet pride nov križanec ali športni terenec. Ta avtomobilski razred je namreč zasenčil vse druge in še nič ne kaže, da bo kmalu drugače. Toda v poznih sedemdesetih letih so bili avtomobili v tem slogu nekaj precej radikalnega.
Matra Simca Rancho je bil prvi francoski resen poskus večnamenskega terenskega avtomobila. Ni prišel iz enega od njegovih večjih avtomobilskih podjetij, temveč iz Matre, enega redkih majhnih specializiranih proizvajalcev.
Rancho je bil rezultat vse večjega zaupanja, saj je bila Matra pod okriljem Chryslerja. Tudi zato so morali razviti avtomobil, ki bi se dobro ujemal s Chryslerjevo ponudbo in bi predvsem pritegnil nove kupce.
Mehanski deli novega avtomobila bi seveda prihajali iz Simce, Matrinega industrijskega partnerja in tako so začeli z razvojem na osnovi Simcinega modela 1100 VF3 iz leta 1976. V Evropi so novinca predstavili maja 1977 z imenom Matra-Simca Rancho.
Okna, okna in še enkrat, ... okna
Večina zadnjega dela karoserije je bila izdelana iz jeklenega okvirja, prevlečenega s steklenimi vlakni, z velikimi panoramskimi okni ob straneh in velikimi zadnjimi vrati prtljažnika. Zadnja klop je bila 10 centimetrov višje od prednjih sedežev, da je potnikom pričarala občutek terenske avanture.
Osnova je bila čista Simca 1100, ki je temeljila na ojačanem podvozju dostavne izvedbe, pogonu pa so namenili opremljen motor Simca 1308/Chrysler Alpine s 1442 kubičnimi centimetri in 59 kilovati (80 KM). Bencinski štirivaljnik je Rancha pognal do 146 kilometrov na uro, čeprav je bila poraba goriva dokaj velika, saj je bil avto le malo bolj aerodinamičen kot opeka.
Zavore so izhajale iz visoko zmogljive Simce 1100 TI, vrata, sprednja blatnika, vetrobransko steklo in blatniki iz modela 1100 Pick Up, armaturna plošča pa iz kombilimuzine 1100.
Edinstvena platišča v športnem slogu so bila estetski element skupaj z velikimi plastičnimi odbijači in rešetkami nad lučmi. Na vrhu strehe nad sprednjima sedežema je bil nameščen črn plastični strešni nosilec. To naj bi zagotovilo dodaten prostor za shranjevanje in poskusilo prikriti prelomnico strešne linije med kabino in zadnjim podaljškom iz steklenih vlaken.
Čeprav je imel serijski avtomobil le pogon na prednji kolesni par, je Matra eksperimentirala z različicami s štirikolesnim pogonom. Z omejenim razvojnim proračunom, ki je bil na voljo, razvoj 4×4 ni bil izvedljiva možnost in v vsakem primeru bi tak pogon pomenil dodatno težo in porabo goriva.
Preživel je tudi spremembo lastništva podjetja
Leta 1979 se je ime iz Matra-Simca Rancho spremenilo v Talbot-Matra Rancho, da bi odražalo spremembo lastništva matičnega podjetja. Oktobra 1980 je Rancho dobil elektronski vžig, poseben varčno nastavljen uplinjač, nekoliko nižje razmerje diferenciala in radio.
Ob tem pa je bilo leto 1980 tudi leto, ki je obetalo konec. Matra je leta 1984 sprejela strateško odločitev, da konča proizvodnjo Rancha, ki je ostal v prodaji do začetka leta 1985. Med letoma 1977 in 1985 je bilo izdelanih nekaj manj kot 56.700 primerkov, ki so zdaj prava redkost.
Preberite še:
.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja