Na severozahodu Nemčije je največja evropska preizkusna steza s spremljajočimi objekti, ki je preizkusni poligon za številne proizvajalce motornih vozil.
Nedaleč od severnonemškega mesta Papenburg leži največji evropski objekt za preizkušanje motornih vozil, ki ga s pridom uporabljajo številni proizvajalci, na njem pa so s hitrostnimi in vztrajnostnimi rekordi zasloveli številni avtomobili.
Preizkusno stezo, ki omogoča tako razvojno delo z novimi vozili kot tudi optimiranje že obstoječih modelov, so začeli graditi januarja 1995 in jo skupaj s spremljajočimi objekti, v katerih so številne sodobno opremljene delavnice, končali v 43 mesecih.
Gradnje preizkusnega centra so se lotili pri takratnem koncernu DaimlerChrysler, saj je njihova prejšnja testna steza pri mestu Untertuerkheim postala premajhna, proizvajalci vozil pa se želijo v razvojnem času novih modelov v čim večji meri izogniti vožnjam po javnih cestah.
Stezo in objekte, ki se razteza na 870 hektarih površin upravlja družba ATP Papenburg, ki je v večinski lasti podjetja MB tecnology iz Sindelfingna. Kljub vpletenosti avtomobilskega koncerna, ima preizkusna steza status neodvisnega objekta, ki ga pogosto najemajo in uporabljajo drugi avtomobilski proizvajalci.
Skrito pred očmi javnosti
Tako kot drugi podobni objekti, je tudi preizkusna steza v Papenburgu skrita očem javnosti in skrbno varovana. Okoli celotne površine se vije dolga varovalna ograja, na nekaterih mestih so tudi umetni nasipi, območje je nadzorovano s kamerami in nedostopno brez dovoljenj oziroma pooblastil.
S ceste, ki vodi mimo razsežnega objekta, niti približno ni videti, kaj vse se skriva v kompleksu. Najdaljša je 12,2 kilometra dolga ovalna steza s štirimi ali petimi voznimi pasovi in z dvema ovinkoma, ki imata celo 50- stopinjski nagib in ju je mogoče prevoziti s hitrostjo do 250 kilometrov na uro.
Nekateri deli steze dovoljujejo tudi hitrosti, ki presegajo 400 kilometrov na uro. Znotraj steze so površine in objekti za vse ostale preizkuse od 300- metrske platforme za preizkus vozne dinamike, do 700- metrskega dela, ki je namenjen različnim načinom zaviranja.
Zanimiva je tudi 4,1 kilometra dolga »kopija« dirkališča Hockenheim, seveda pa imajo v Papenburgu tudi sekcije za preizkus nastavitve podvozja, krog z akvaplaningom in poledenelimi površinami, ter naprave za toplotne in akustične meritve.
Dograjene sodobno opremljene delavnice
V Evropi objektov kakršna je testna steza v Papenburgu ni prav veliko, zato tam svoje modele pogosto preizkušajo številni avtomobilski proizvajalci. Z letom 2004, ko je bila spremenjena lastniška struktura, so poleg steze zrasle nove, sodobno opremljene mehanične delavnice.
Tako imajo zdaj na voljo deset dvojnih in osem enojnih delavnic za osebna vozila, posebni prostori pa so namenjeni tudi gospodarskim vozilom. Poleg osebnih avtomobilov se na stezi pogosto pojavijo tudi tovornjaki in avtobusi. ATP Papenburg ponuja še nekatere dodatne storitve, na primer trening varne vožnje.
Hitrostni rekordi še kar padajo
Objekt v Papenburgu je zaslovel tudi po številnih hitrostnih in vztrajnostnih rekordih, ki so jih tam zabeležili nekateri avtomobilski proizvajalci. V zadnjih letih so prav na tej stezi padli nekateri izjemni rekordi. Med najbolj odmevnimi je dosežek kitajskega hiperavtomobila BYD Yangwang U9 Xtreme, ki naj bi presegel hitrost 496 km/h, kar ga uvršča med najhitrejše avtomobile, testirane na tem poligonu.
Pomemben mejnik je postavil tudi Bugatti W16 Mistral, ki je na stezi Papenburg dosegel 453,91 km/h in s tem postal najhitrejši serijski avtomobil z odprto streho na svetu. Električna vozila prav tako hitro napredujejo. Model Yangwang U9 Ultra je dosegel okoli 472 km/h, medtem ko je Rimac Nevera R na tem poligonu postavila rekord v pospeševanju od 0 do 400 km/h in nazaj do 0 v manj kot 26 sekundah.
ATP Papenburg tako ostaja ena ključnih lokacij, kjer se piše prihodnost avtomobilskih hitrosti in tehnološkega razvoja.
