Top 10: avtomobili, ki so bili po krivici spregledani

Avtomobilska zgodovina zna biti kruta in neizprosna. Če nek avtomobil ne zadosti potrebam in zahtevam trga oziroma ni dovolj kvaliteten, se to običajno pokaže v slabi prodaji in izgubljenih milijonih, ki jih je proizvajalec izgubil na ta račun. Včasih pa se zgodi, da posamezna znamka predstavi povsem korekten avtomobil, ki pa ga iz različnih razlogov, na katere bi proizvajale le stežka lahko vplival, enostavno ne uspe prepričati zadostnega števila kupcev.

Skozi zadnja tri desetletja je tudi slovenski trg doživel prihod – in odhod – lepega števila vozil, ki so po nekaj letih po tihem in brez pretiranega vpliva na trg utonila v pozabo. Nekatere izmed njih je pokopal slab sloves predhodnikov, drugi so imeli napačno ime, spet tretji pa so bili enostavno preveč napredni. V uredništvu smo zato skupaj staknili glave in pripravili lestvico avtomobilov, ki so doživeli veliko manjši uspeh, kot pa bi si zaslužili. Najdete jih v spodnji galeriji.

Audi A2

Na prelomu tisočletja se je Audi prvič - in zadnjič - podal v segment enoprostorcev, ter predstavil povsem nov model, A2. Pri tem gre brez dvoma za avtomobil, ki je bil pred svojim časom. Njegova karoserija je bila namreč v celoti izdelana iz aluminija, kar je pripomoglo k nizki masi vozila, ki je v najboljšem primeru znašala le 895 kilogramov! Hkrati je postal tudi prvi avtomobil, pri katerem je Audi oziroma Volkswagen navajal porabo vsega treh litrov na 100 prevoženih kilometrov v kombinaciji z 1,4-litrskim dizlom.

Renault Avantime

V podobnem času (predstavljen leta 1999) kot A2 pa je nastal tudi Avantime, ki pa je obral nekoliko drugačno filozofijo. Bil je namreč znanilec novega oblikovalskega jezika in pravi multipraktik, saj je želel v trovratni kombilimuzini s parom vrat brez okvirjev in B stebrička enoprostorskega videza ponuditi vso najnaprednejšo tehnologijo in udobje limuzine višjega razreda. Ideja je bila vsekakor zanimiva, a je kupci niso sprejeli. med letoma 2001 in 2004 so namreč pri Renaultu prodali le dobrih 8.000 vozil, nato pa so proizvodnjo ugasnili. A čas je Avantimeu dobro del in danes velja za enega izmed bodočih avtomobilskih klasikov.

Citroën C6

Francoskemu Citroënu prestiž nikoli ni bil tuj. Nenazadnje je DS vselej veljal za elegantno limuzino, s katero so se vozili tudi predsedniki. A Francoski znamki uspeha 'Boginje' nikoli ni uspelo ponoviti, tudi v zadnjem poskusu (pred uvedbo znamke DS) in sicer z modelom C6. Žal pa so se težave pojavile še preden je zapeljal na cesto. Kot koncept je bil namreč predstavljen leta 1999, serijsko proizvodnjo pa je uzrl šele šest let kasneje.

S profilom in ukrivljenim zadnjim steklom se je močno zgledoval po legendarnem CX-u, stavil pa je na tehnološke dodatke, kot je hidropnevmatsko vzmetenje z elektronsko nastavljivimi blažilniki, projicirni zaslon. sistem za opozarjanje pred nenamerno menjavo pasov in še bi lahko naštevali. A tudi to ni bilo dovolj, da bi kupce Audijev A6 in Mercedesov razreda E prepričali v nakup. Do leta 2012 je bilo tako prodanih le dobrih 23.000 vozil, le nekaj več, kot so pri Citroënu pričakovali, da jih bodo prodali vsako leto.

Fiat Tipo (2016-)

Trenutno največji Fiatov model v ponudbi je morda res še vedno naprodaj, vendar pa je po dobrih šestih letih proizvodnje nekako jasno, da se v zgodovino ne bo zapisal kot uspešnica. A to ne pomeni, da gre za slab avtomobil. Nenazadnje je leta 2016 prejel nagrado Best Buy Car of Europe s strani žirije Autobest, kar dokazuje, da gre za avtomobil, ki ponuja veliko za razumen denar. Hkrati pa je to očitno dokaz, da trg nima več posluha za kombilimuzine, vsaj tiste ne, ki na razvitih trgih nimajo (več) uveljavljenega imena.

Lancia Delta (2008-2014)

Delta bo vselej veljala za legendo relija, pravi ljubitelji znamke pa bodo zares priznavali le prvo generacijo vozila. Že druga je namreč naletela na precej mlačen odziv, največjih kritik pa je bila deležna tretja, ki je povsem izgubila svoj športen duh. A to je bil le odraz tega, da so pri Lancii sprejeli odločitev, da športen karakter nadomestijo z udobjem, z luksuzom, ki ga je Lancia nekoč že ponujala, česar pa trg ni sprejel.

Delta tretje generacije je bila namreč zelo napredna, kar je kazala že na prvi pogled. Ali, če povzamemo besede iz prvega Avtomagazinovega testa leta 2009: "Avtomobilov, ki bi s svojo zunanjostjo tako močno hkrati izražali (daljno) preteklost, sodobnost in (delno) bližnjo prihodnost, v tem trenutku ni prav veliko.

Opel Speedster/Vauxhall VX220

Dvosed s parom vrat, sredinsko postavljenim motorjem in odprto streho - čeprav je Opel skozi desetletja predstavil kar nekaj pravih športnih avtomobilov, pa takšne zasnove ni imel noben več. Nenazadnje je šlo za avtomobil, ki so ga sestavljali pri (tedaj) prebujajočem se Lotusu, zasnovan pa je bil na nasledniku dobro sprejetega Elise-a.

Ob masi 875 kilogramov in 2,2-litrskem atmosferskem oziroma še bolj priljubljenem dvolitrskem turbo motorju, poznanem pod oznako Z20LET z močjo 203 'konjev' (149 kilovatov) je šlo zato za pravo zabavo na štirih kolesih, saj je do 100 kilometrov na uro pospešil v vsega 4,7 sekundah. Prodajnega uspeha pa kljub temu ni bilo, še manj s prihodom njegovega precej bolj krotkega naslednika GT.

Peugeot 1007

Peugeot je z modelom 1007 želel na novo ustvariti segment mestnih avtomobilov. Na 3,73 metra dolžine in osnovi modela 206 so ustvarili edini mestni avtomobil z drsnimi vrati, ki se je še posebej izkazal na ozkih parkiriščih. Zaradi visoke kabine je bilo na drugi strani vstopanje in izstopanje iz prve ter druge vrste izredno enostavno. Kljub temu pa se ideja ni prijela, v veliki meri tudi zaradi visoke cene, saj je bilo treba za testnika z 1.4-litrskim dizlom, ki smo ga preizkusili leta 2005 odšteti skoraj 17.500 evrov.

Suzuki X90

Segment križancev, ali pa tudi terencev je bil sredi 90. let še zelo nišen, da o kupejevskih križancih sploh ne govorimo. Pri Suzukiju pa so tedaj ustvarili križanca s parom vrat, klasičnim kupejevskim zadkom, za piko na i pa so mu namestili še odstranljivo streho! Avtomobil, namenjen izključno užitku, a preveč radikalen, da bi ga trg sprejel.

Citroën C3 Pluriel

Citroën 2CV velja za pravo avtomobilsko legendo in ni skrivnost, da se je po njem oblikovno zgledovala tudi prva generacija modela C3, ki je bila tudi po uspehu na trgu dostojn naslednik. No, pravi naslednik pa je bila izvedba C3 Pluriel z odstranljivimi stranskimi loki in električno pomično streho. In medtem so številni tedaj bentili nad pretežkimi in nerodnimi stranskimi loki, je skoraj neopazno ostalo dejstvo, da je šlo na koncu še vedno za stilsko zelo dovršen avtomobil, ki je ob umirjeni vožnji omogočal zabavno izkušnjo.

Fiat/Abarth 124 Spider

Zadnji na lestvici je avtomobil, pri katerem je neuspeh najtežje pojasniti. Italijani so namreč svojega Spiderja zasnovali na platformi Mazde MX-5, najbolje prodajanega kabrioleta vseh časov, nanj poveznili po mnenju številnih precej lepše oblikovano karoserijo, v nos pa mu namesto (podhranjenega) 1,5-litrskega atmosferskega namestili 1,4-litrski turbobencinski motor. Mali kabriolet se je dokazoval tudi na relijih, žal pa sta slabo zanimanje zanj in (očitna) usmeritev Fiata k cenovno dostopnejšim in manj prestižnim modelom pripomogla k njegovi kratki življenski dobi.

Novo na Metroplay: Helena Blagne iskreno o večeru, po katerem ni več mirno spala | Mastercard® podkast navdiha z Borutom Pahorjem