Deset v vrsto: Najbolj brani testi vozil iz 70. let

Desetletje, ki ga je zaznamoval razcvet domačih avtomobilskih znamk nekdanje skupne države. Poglejte si deset najbolj branih testov tega obdobja.

Pisala so se 70. leta in Avto magazin je bila še zelo mlada revija, ki je na začetku desetletja štela vsega tri leta. Hkrati je bila Jugoslavija takrat še kako živa, s tem pa tudi avtomobilska industrija. Nenazadnje sta na področju nekdanje skupne države delovali dve bolj ali manj samostojni avtomobilski tovarni, IMV in Zastava, poleg njiju pa so se širom Jugoslavije izdelovali tudi licenčni avtomobili: v sarajevskem TAS-u Volkswagen Golf, v ljubljanskem Litostroju Austini in Renault 4, Cimos je skrbel za licenčno izdelavo Citroenov in predelave za potrebe bolnišnic, IDA Kikinda pa je skrbela za licenčno proizvodnjo Opel Kadettov. In zanimanje za vozila teh znamk ostaja močno še danes.

IMV 1600-super B-turist: Nemci so imeli Volkswagnovega Transporterja, Jugoslavija je imela IMV 1600! Priljubljeni kombi je bil mešanica različnih vetrov. Pod motornim pokrovom je brnel britanski štirivaljnik znamke Austin, za distribucijo moči je skrbel nemški menjalnik znamke ZF, obilko in končno podobo pa je dobil v Novem mestu. Rezultat: poskočen kombi, ki je ponujal prostor največ devetim potnikom in postal obvezna oprema številnih gasilskih domov po Sloveniji.
Zastava 101-1300 special: Stoenka vseh Stoenk. Ena izmed zgolj 1.500 izdelanih z najboljšo opremo in najmočnejšim motorjem. Na 'supertestu' se je znašla tik pred koncem desetletja, avgusta 1979, že novembra istega leta pa je števec kilometrov pokazal številko 10.000. Takrat je nastal tudi drugi najbolj brani test tega desetletja.
Zastava 125 PZ: Če je bila Zastava 101 namenjena ljudskim množicam, pa je bila Zastava 125 povsem drugačen avtomobil. Zanjo so se odločali vsi, ki so želeli dokazati, da nekaj veljajo in to želčeli podpreti tudi z nekoliko debelejšo denarnico. Izvedba PZ je bila sicer deležna tudi nekaterih (minimalnih) sprememb, zaradi katerih je leta 1974 postala tudi glavna zvezda beograjskega avtomobilskega salona.
Moskvič 412: Prvi tujec na lestvici, ki pa pred petimi desetletji ni bil tujec naših cest in verjetno se ga marsikdo spomni še danes. A ob prihodu na naš test je bil v osnovi star že sedem let, kar pa le dokazuje, da so bili to neki drugi časi. Danes namreč velja nenapisano pravilo, da mora avtomobil novo generacijo dobiti vsakih šest ali sedem let.
Cimos Zastava 125p Sanitet: Eden mnogih primerov sodelovanj jugoslovanske avtomobilske industrije. Kragujevška Zastava je priskrbela (Fiatovo) osnovo, koperski Cimos pa nadgradnjo in vso potrebno medicinsko opremo. Šlo pa je za prav poseben test. Ne zgodi se namreč vsak dan, da katerakoli revija (kjerkoli na svetu) na test dobi popolnoma opremljeno medicinsko vozilo, opremljeno tudi z utripajočimi modrimi lučmi in sireno!
IMV 2200 D Minibus: Na prvi pogled povsem enak prvaku testov 70. let. Na drugega že malo manj. Realno pa povsem drugačen. Ne le, da je ponujal dodatne tri in nekaj 10 centimetrov več prostora, pet let mlajši brat je bil tudi veliko bolj prilagojen celo današnjim zahtevam voznikov in lastnikov kombijev, saj je med obema prednjima sedežema že skrival dizelski agregat znamke Mercedes-Benz.
Volga GAZ - 24: Še en predstavnik iz Sovjetske zveze in še ena limuzina. A ta je bila precej bolj fina, precej bolj imenitna, zaradi česar jo je bilo kar težko dobiti na test. Nenazadnje so Rusi z njo ciljali tudi na trge na drugi strani Železne zavese, naročiti pa jo je bilo mogoče celo z osemvaljnim bencinskim motorjem. Žal je bil naš zgolj osnovni, 2,5-litrski štirivaljnik.
FSO Polonez 1500: Poljska avtomobilska industrija je bila tistio čas izredno podobna jugoslovanski - v prvi vrsti domačemu trgu, tako kot Zastava pa je bila tudi znamka FSO močno povezana s Fiatom. Pravzaprav sta Polonez in Zastava 125 delila povsem enako zastnovo Fiata 125. A Poljaki so naredili korak naprej in izdelavo prepoznavne oblike, ki je bila izdelana špovsem po zahodnjaških standardih zaupali priznanem oblikovalcu Giorgettu Giugiaru.
Zastava 750 Luxe: 'Fičko'. Saj ni kaj dosti dodati. Čeprav je v času testa štel že polnih 16 let, pa je bil zaradi svoje nizke cene še vedno ena izmed najpogostejših izbir takratnih voznikov in kupcev novih vozil. Nič čudnega, da so jih tako v 30 letih proizvodnje zgolj v Jugoslaviji prodali dober milijon. Sicer pa je bil testni 750 nekoliko drugačen od klasičnih vrstnikov, saj je z opremo Luxe izstopal po dodatnih zaščitah odbijačev in pa nekoliko spremenjeni armaturni plošči. Pri Zastavi so pač znali nameniti pozornost detajlom.
Volkswagen Golf J: Zadnji na lestvici in hkrati edini, ki je po zaslugi naslednjih generacij ostal med živimi vse do današnjih dni. Ko je Golf prvič zapeljal na cesto pred dobrimi štirimi desetletji si verjetno nihče ni mislil, da bo dosegel status, kakršnega ima danes. Smo pa to sltuli že sami po prvi, 600 kilometrov dolgi testni vožnji od Beograda do Kotorja.