Bila je sezona, v kateri mu je konkurenca skoraj nemočno zrla v hrbet.
Ayrton Senna morda ni dirkač z največjim številom naslovov svetovnega prvaka (a naziv si delita Michael Schumacher in Lewis Hamilton s sedmimi), saj si lasti 'le' tri, kljub temu pa po mnenju številnih zaradi svojega kirurškega občutka za vožnjo in zaradi neustrašnosti (še posebej v dežju) velja za enega najboljših, če ne kar najboljšega voznika vseh časov v formuli 1. In prav danes, 21. oktobra mineva 30 let, odkar si je na koncu sezone pokoril celotno konkurenco.
42. sezona Svetovnega prvenstva formule 1 je po odhodu in katastrofalnih predstavah Alaina Prosta s Ferrrarijem minila povsem v znamenju Ayrtona Senne. Slavil je namreč na prvih štirih dirkah sezone in tako jasno napovedal, da si želi novega naslova svetovnega prvaka. Še najbliže mu je bil Britanec Nigel Mansell, ki pa je na prvih treh zaporednih dirkah sezone odstopil, nato pa zabeležil še dva nadaljnja odstopa ter eno diskvalifikacijo, zaradi česar je kljub zmagam na petih dirkah do konca sezone za Brazilcem zaostal za kar 24 točk.
Senna je namreč tekom sezone slavil na skupno sedmih zmed 16 dirk – skoraj polovica in tako zabeležil 96 od 155 možnih točk. Tedaj je namreč zmaga na dirki zmagovalcu prinesla le 10 točk v skupnem seštevku.
Skorajšnja stotica
Sicer pa je omenjeno sezono v veliki meri zaznamovalo tudi vreme, saj je skoraj vsak dirkaški vikend vsaj en dan zaznamovalo deževno vreme. Najhuje pa je bilo prav na zadnji dirki sezone v avstralskem mestu Adelaide, saj je nevihta prekinila dirko po vsega 14 krogi, zaradi česar omenjena dirka še danes velja za najkrajšo v zgodovini, dirkači pa so bili posledično deležni le polovičnega deleža točk.
Kot rečeno je bil tretji naslov svetovnega prvaka za Senno zadnji. Pri Mclarnu je vztrajal še dve leti, a možnosti za boj za sam vrh zaradi slabega dirkalnika ni več dobil. Leta 1994 je zato prestopil k Williamsu, s katerim pa je nato prvega maja 1994 tragično preminil v nesreči na dirki za Veliko nagrado San Marina. A zadnji Sennov naslov svetovnega prvaka nosi še precej večjo težo, saj je vse do danes ostal zadnji svetovni prvak iz Južne Amerike in zadnji, ki mu je to uspelo z 12-valjnim motorjem.