Audijev muzej v Ingolstadtu s posebno razstavo Hitrost svetlobe prvič ponuja pregled zgodovine razvoja razsvetljave v avtomobilih.
Pogled sega v začetke razsvetljave vozil, ko so cesto osvetljevali še z ognjem in plameni. Deset vozil sledi različnim obdobjem svetlobne tehnologije in uporablja druge razstavne predmete za ponazoritev delovanja in možnosti nenehno razvijajočih se tehnologij žarometov in zadnjih luči.
Prvi avtomobili so tako kot kočije cesto osvetljevali s svečami v ohišjih, zaščitenih pred vetrom, ki so bile komaj kaj več kot pozicijske luči. 
Šele z večjimi hitrostmi in nočno vožnjo je varna osvetlitev cestišča postala vse pomembnejša in je kmalu postala tudi zakonsko obvezna. Sledil je hiter razvoj od sveč in kasneje petrolejk do karbidnih žarometov, ki so bili premostitvena tehnologija do uvedbe električne razsvetljave.
Tako imenovana Boscheva luč iz leta 1913 je bila prvi pomembni mejnik na poti k sodobnim žarometom. Razvoj dvonitnih sijalk Bilux iz leta 1924 je prvič omogočil dolge in kratke luči v enem žarometu.
Z zmagoslavjem halogenske tehnologije v začetku sedemdesetih let se je nadaljnji razvoj svetlobne tehnologije pri Audiju še pospešil in leta 1994 so v Audiju A8 prvič uporabili ksenonske žaromete, kar je pomenilo prehod v novo svetlobno dobo.
Na začetku 21. stoletja je bil Audi prvi avtomobilski proizvajalec, ki je izkoristil ves potencial svetilnih diod. Leta 2004 so bile dnevne luči LED del serijske opreme v modelu A8 W12, leta 2008 pa prvi popolni žarometi LED. Leta 2014 je luč sveta ugledal prvi laserski žarometni snop na svetu za dodatne dolge luči v modelu R8.
Audi trenutno kaže pot v prihodnost svetlobne tehnologije z digitalizacijo svetlobe, na primer z digitalnimi matričnimi LED-žarometi in digitalnimi zadnjimi lučmi OLED. 
Audi Type C iz leta 1919 z acetilenskimi žarometi je najstarejši razstavni predmet razstave, Horch 10/50 hp iz leta 1925 že ima električne luči. Razstavljena sta tudi Horch 850 Cabriolet iz leta 1936 z dolgimi lučmi Bilux in DKW F 91 iz leta 1954 z rumenimi meglenkami.
Dvojni žarometi Audija 80 GTE iz leta 1976 so že opremljeni s halogensko tehnologijo, Audi S6 iz leta 1994 pa ima ksenonske žaromete. Audi R8 LMX iz leta 2014 sveti z laserskimi dolgimi luči, Audi A8 iz leta 2017 pa z matričnimi LED-žarometi HD, vključno z lasersko svetlobo kot dodatnimi dolgimi lučmi. 
Svetlobno predstavo dopolnjuje konceptni avtomobil Audi AI:CON, pri katerem tako sprednji kot zadnji del postaneta popolnoma digitalizirani zaslonski površini, sestavljeni iz stotin trikotnih segmentov slikovnih pik. V prihodnosti naj bi enodimenzionalni signal in opozorilno funkcijo uporabljali za komunikacijo z drugimi udeleženci v prometu.
Razstava v Audijevem muzeju bo odprta do 4. junija 2023 in bo od konca novembra na voljo tudi digitalno v aplikaciji Audi Tradition.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja