Nesreča se lahko zgodi hitreje, kot bi si mislili, nepredvidene razmere na cestah, dokazovanje pravilnega ravnanja in pa preračunljivost tistih, ki želijo iztržiti kak zavarovalniški evro, pa kar kličejo po pomoči tehnologije. Video kamera lahko pomaga, toda odnos do posnetkov in uporabe še ni povsem določen.
Video kamere v vozilih se počasi prebijajo v vsakdanji promet, pri nas sicer počasi, pa vendarle. Ponudba na trgu pa je že zdaj raznolika in pestra. Seveda mora biti kamera, ki snema dogajanje pred avtomobilom, najprej ustrezno in varno pritrjena na vetrobransko steklo.
Poznavalci svetujejo, da naj ima možnost snemanje na spominsko kartico z opcijo neprestanega samodejnega snemanja, torej s presnemavanjem starejših posnetkov. Ravno tako je priporočen širokokotni objektiv, hkrati naj bo zajem slike kar se da kakovosten. Z bolj jasno sliko je namreč lažje dokazovati.
Boljše kamere pa imajo že po dva objektiva, en snema notranjost vozila, drugi pa v smeri vožnje, poleg datuma in ure na sliko zapišejo tudi pot po GPS-podatkih. To pomeni, da poleg slike uporabnik dobi še lokacijske podatke. Številni novi avtomobili imajo že serijsko vgrajen USB-vtič ob ogledalu in s tem olajša napajanje kamere. Nekateri modeli avtomobilov pa imajo tudi možnost snemanja z vgrajenimi kamerami, ki so v osnovi namenjene nadzoru vozila in preglednosti.
Pravni red uporabe ne določa
A običajno se vrag skriva v podrobnostih in tukaj so stvari malce bolj zapletene. V uradu informacijske pooblaščenke niso najbolj navdušeni nad kamerami in pravijo, da nikoli niso priporočali uporabe kamer na vozilu kot načina dokazovanje spoštovanja prometnih predpisov: »Ravno nasprotno, v svojih mnenjih opozarjamo, da je izvajanje snemanja brez pravne podlage lahko nezakonito oziroma lahko v določenih primerih predstavlja tudi kaznivo dejanje.«
Drugačnega mnenja pa so na ministrstvu za pravosodje. Posebne zakonodaje, ki bi urejala uporabo tako imenovanih dashcamov, pravni red pri nas ne določa, zato je treba pri obravnavi tega vprašanja izhajati iz splošne sistemske ureditve, od zakona o varstvu osebnih podatkov dalje.
»Po naši oceni je uporaba kamer v vozilih lahko dopustna na podlagi izjem, če bi se na primer posnetki hranili le za kratek čas, če bi se uporabljali le za zasebne namene in če niso namenjeni za javno objavo in kakšno drugačno razširjanje. Glede na navedeno štejemo zasebno uporabo kot nesporno in dopustno.«
Po njihovem mnenju je uporabnik tovrstnih kamer tudi upravljavec osebnih podatkov, ki mora imeti za snemanje tudi pravno podlago, ki pa je v zakonu ni, razen za nekaj izjem glede zasebne oziroma domače uporabe. »Uporaba posnetkov v posameznem primeru tako ni avtomatska, prav tako pa ni avtomatsko izključena. V kazenskem postopku se torej lahko predložijo kot dokaz tudi posnetki dashcamov, vendar bo njihova dopustnost vedno predmet posebne presoje v konkretnem postopku,« še menijo na ministrstvu.
Zavarovalnice jih upoštevajo
Pri Zavarovalnici Triglav sicer pravijo, da so posnetki kamer, tako tistih v avtomobilih kot tistih na objektih ali javnih mestih, v primeru dokazovanja škode ali krivde za nesrečo, s pravnega vidika dovoljeni. »V Zavarovalnici Triglav pri dokazovanju škode upoštevamo vse, kar nam lahko pomaga pri odločitvi. Torej tudi posnetke kamer, čeprav so primeri, ko zavarovanci posnetke predložijo kot dokaze, zelo redki.
Uporaba tovrstnih posnetkov na sodišču pa je zelo omejena, razen v primeru posnetkov kamer na javnih mestih,« so še povedali. Pri dokazovanju škode je namreč pomembno, da zavarovanec zavarovalnici in pristojnim organom predloži ustrezne dokaze. Z videoposnetkom lahko bolj prepričljivo dokaže škodo na avtomobilu in poveča možnost za odškodnino. Dokaze lahko pridobi in predloži na različne načine, od fotografij, policijskega zapisnika, izjave prič in očividcev do zdravniške dokumentacije, če je bila stranka v prometni nesreči poškodovana, ali računov za popravilo.
Pri zavarovalnici Generali pa dodajajo, da po njihovih izkušnjah uporaba kamere v avtomobilu oziroma uporaba posnetkov s take kamere za dokazno gradivo pri nas še ni prav razširjena. »Če pa bi jo stranka imela, tudi na primer na kolesu ali na motociklu, in bi posnetki lahko pomagali pri razjasnitvi okoliščin, bi jo zaprosili za posnetek,« pravijo pri Generaliju. Sicer pa je, kot še pravijo, v dokaznih postopkih uporaba posnetkov kamer (kamere na poslopjih, prometne kamere, …) to domena policije, ki raziskuje okoliščine dogodka.
Posnetek kot le en v nizu dokazov
A kako na take posnetke potem reagirajo pri policiji? Na policiji so povedali, da sicer prejmejo kar nekaj posnetkov kršitev od občanov. A na podlagi videoposnetka lahko policija izjemoma začne postopek o prekršku, pogoj pa je, da je občan oškodovanec. »Posnetek pripomore k razjasnitvi okoliščin in preverjanju omenjenih pogojev za uvedbo postopka in ni in ne more biti edino dokazilo v tem postopku. V primeru, da se bo postopek odvijal pred pristojnim sodiščem, je v nadaljevanju postopka potrebno tudi pričanje očividca oziroma oškodovanca,« dodajajo na policiji, »videoposnetek je namreč samo eden izmed dokazov v postopku, zato preverimo vsa dejstva in okoliščine, da je neka oseba storila prekršek.«
Posnetki, uporabi tudi v primeru suma goljufij
Kamere pa lahko preprečijo marsikatero zavarovalniško goljufijo, zato so jim verjetno v zavarovalnicah še toliko bolj naklonjeni. Policija sicer vse goljufije obravnava kot vsa ostala kazniva dejanja, le da se za morebitne dodatne informacije posvetujejo s strokovnjaki s tega področja, torej zavarovalnicami, cenilci ali zavarovalniškim združenjem. »Najpogostejše so avtomobilske zavarovalniške goljufije v primerih prometnih nesreč, te nesreče pa so zelo dobro načrtovane. V posameznih primerih pa gre tudi za nastanek telesnih poškodb in nato zahtevke za izplačilo odškodnin.«
V Zavarovalnici Triglav pa pravijo, da v zadnjih letih obravnavajo vse več sumov zavarovalniških prevar, in sicer več kot tisoč na leto! »Največ prevar odkrijemo prav pri avtomobilskih zavarovanjih, ki so tudi najbolj množična. V svetovnem merilu velja, da je okoli 10 odstotkov zavarovalniških zahtevkov goljufivih.« zato imajo zavarovalnice posebno službo za preprečevanje, odkrivanje in raziskovanje prevar. »Sume prevar prepoznavamo z naprednimi računalniškimi rešitvami, pomembno vlogo imajo tudi zavarovalniški cenilci, ki sumljive okoliščine pogosto zaznajo že ob reševanju škodnih primerov in jih sporočijo strokovni službi.«
Preberite še: