Ko je Volkswagen leta 2013 na ceste poslal model XL1, ni šlo za še en koncept, ki bi končal svojo pot pod salonskimi reflektorji.
Volkswagen XL1 je bil resničen model pripravljen na serijsko proizvodnjo, ki je nastal iz skoraj obsesivne ideje izdelati serijski avtomobil, ki bo porabil manj kot liter goriva na 100 kilometrov.
Za idejo je stal neizprosni Ferdinand Piech
In to mu je uspelo. Ideja je nastala v glavi nekdanjega prvega moža koncerna Volkswagen, brezkompromisnem in odločnem Ferdinandu Piëchu. In Piech je bil tisti, ki je že ob prelomu tisočletja zahteval “enolitrski avtomobil” oziroma nekaj, kar bi porabilo največ liter goriva na 100 kilometrov.
Že pred tem so si pri Volkswagnu nabirali izkušnje z modelom Lupo 3L, in prototipoma1L in 2L), ki so bili tehnično napredni, a še vedno preveč običajni avtomobili. Z XL1 pa so v Wolfsburgu brezkompromisno zakorakali v prihodnost in naredili avtomobil, ki mu takrat ni stal ob boku nobeno podobno cestno vozilo.
Posvečen cilj: aerodinamika
XL1 je bil oblikovan okrog ene same številke, količnika zračnega upora ki je znašal vznemirljivih 0,189. Temu je bila podrejena vsaka linija in namesto klasičnih ogledal je imel XL1 kamere, zadnji kolesi sta bili skoraj povsem pokriti, karoserija pa je bila ozka kot pri kakšnem športnem prototipu. Vrata so se odpirala navzgor, notranjost jebila dvosedežna, voznik in sopotnik pa sta sedela rahlo zamaknjeno, da je bil avtomobil lahko čim ožji.
Pod karbonsko-karoserijsko lupino se je skriva pravi tehnološki podvig, 0,8-litrski dvovaljni turbodizelski motor, ki mu je pri delu pomagal elektromotor, navor pa se je na kolesa prenašal prek 7-stopenjskega samodejnega dvokslopčnega menjalnika DSG. Skupna sistemska moč je znašala okoli 75 kilovatov, a ker je bil XL1 priključni hibrid, je bil sposoben tudi kratke povsem električne vožnje.
Manj kot liter na 100 kilometrov
Uradna poraba 0,9 l/100 km po takratnem NEDC ciklu je številka, ki še danes zveni skoraj neverjetno. Volkswagen je izdelal približno 250 primerkov, večinoma za zbiratelje in muzeje. Cena? Okoli 110.000 evrov, kar je jasno povedalo, da XL1 ni bil namenjen množicam. Bil je dokaz koncepta, ne poslovni načrt.
Vendar je bil njegov vpliv nesporen in je pokazal kako daleč je mogoče iti z aerodinamiko, kaj pomeni resnično nizka masa (okoli 795 kilogramov), in kako neučinkoviti so v resnici klasični avtomobili, če jih primerjamo z vozilom, zasnovanim brez kompromisov.
Še vedno je lahko za zgled
V dobi električnih križancev XL1 deluje kot artefakt iz druge realnosti. A še vedno lahko nastavlja ogledalo novopečenim avtomobilom, s katerimi si proizvajalci prizadevajo vstopiti v stanje električne mobilnosti.
