Avtomobilski vpoklici, še posebej tisti bolj obsežni, mečejo slabo luč na proizvajalca, posledično pa jih pogosto ignorirajo tudi lastniki vozil. A gre za hvale vredne dogodke, ki povečujejo varnost v prometu in tudi naše zadovoljstvo.
Izbruh afere, povezane z izpusti dizelskih motorjev, je najprej šokiral splošno javnost zaradi stanja v avtomobilski industriji, saj je razkrila goljufije, ki so jih posamezne avtomobilske znamke brez slabe vesti izvajale več let, da bi na videz izpolnili okolijske norme. O tem je bilo seveda povedanega že veliko, sprejeti so bili precej strožje norme in testi za preverjanje izpustov. Druga posledica, ki je nastala z omenjeno afero, pa se nanaša na avtomobilske vpoklice.
Kmalu po izbruhu afere je bil namreč kot eden izmed ukrepov sprejet predlog, da se sporni avtomobili odpokličejo in ustrezno nadgradijo. Kot grešni kozel v celotni zadevi je bil največjega števila vpoklicev deležen Volkswagen, izvajali pa so jih tudi drugi proizvajalci. Težava, povezana z vpoklici po izbruhu afere, pa je v tem, da se je tudi pozneje pisalo o vpoklicih, pri čemer pa so bile vnaprej v ospredju večinoma le znamke, pri katerih so bile odkrite nepravilnosti zaradi izpustov dizelskih motorjev, kar je povzročilo dodaten upad ugleda omenjenih znamk.
A čeprav so bile – in še vedno so – na udaru le določene avtomobilske znamke, pa so vpoklicem podvržene prav vse. Le bežen vpogled v bazo podatkov, ki jo na svoji spletni strani ponuja nemški avtomobilski klub ADAC, razkrije, da je v Nemčiji, posledično pa tudi na vseh preostalih trgih, nemogoče najti avtomobilsko znamko z masovno proizvodnjo, ki v zadnjih nekaj mesecih ali celo letu dni ni zabeležila niti enega samega vpoklica svojih vozil, a se o večini niti ne govori.
Velik del javnosti vpoklice jemlje kot nekaj slabega, kot dokaz, da znamka, ki je v danem trenutku na udaru, proizvaja slabe avtomobile. A če se vrnemo na prejšnji odstavek, bi to pomenilo, da nekakovostne avtomobile proizvajajo vsi proizvajalci, razlika je le v tem, da vpoklici nekaterih proizvajalcev ne pridejo dosti dlje od servisnih delavnic, distributerjev in strank vozil, za katere je bil objavljen vpoklic. Resnica pa je popolnoma drugačna.
Število sestavnih delov in komponent v avtomobilih je v zadnjih desetih ali celo 20 letih skokovito naraslo, s tem pa so se povečale možnosti za morebitne okvare teh. Čeprav se avtomobilske znamke trudijo, da bi vse pomanjkljivosti odpravile še med razvojem novih vozil, je to v realnosti skoraj nemogoče doseči. Nekatere napake se namreč lahko pojavijo šele čez čas, nekaj let po izdelavi avtomobila.
Da gre pri vpoklicih za nekaj vsakdanjega, govori podatek, da je bilo le leta 2014 v ZDA vpoklicanih kar 62 milijonov avtomobilov, kar je več, kot je bilo v enakem letu prodanih vseh vozil! Za vpoklice se sicer proizvajalci odločajo sami, v nekaterih državah pa jih k temu lahko pozovejo pristojne institucije. Vpoklic se izvede, če je v vozilu ali seriji vozil odkrita komponenta, za katero obstaja sum, da bi lahko povzročila napako, zaradi katere bi bilo ogroženo življenje potnikov.
Kako se z vpoklici spopadajo pri podjetju Porsche Slovenija, ki je s svojim naborom znamk največji dobavitelj vozil na slovenskem trgu, nam je pojasnil Jože Gregor Terglav, direktor oddelka Group Service, kjer se kljub čedalje širši modelni paleti v zadnjem času ne srečujejo s povečanim številom vpoklicev. Večina teh je sicer povezana z dizelskimi motorji tipa EA189, na splošno pa so na udaru večinoma druge komponente.
Je pa Terglav ob tem poudaril še en pomemben vidik vpoklicev: enotni proizvajalci vgradnih delov za različne avtomobilske znamke, zaradi česar lahko vpoklic v istem trenutku izvede več znamk naenkrat. To se je na primer zgodilo leta 2017, ko je bilo zaradi napake na sprožilcih zračnih vreč proizvajalca vpoklicanih kar 22 milijonov vozil različnih proizvajalcev.
Pri Porscheju Slovenija sicer potrjujejo trditev, da o vpoklicu začnejo razmišljati, ko je ogrožena varnost udeležencev v prometu, se pa o tem, ali bo vpoklic izveden ali ne, odloča matično podjetje v Nemčiji. Slednje nato izda sklep o vpoklicu, nato pa je naloga lokalnih zastopnikov, da pozovejo lastnike vozil na pregled. To storijo s pisnim obvestilom, z doseganjem strank pa, kot pravijo sami, nimajo težav, saj podatke o lastnikih pridobijo s pristojnega ministrstva, sem pa so zajeta tudi vozila, ki so v Slovenijo prišla iz tretjih držav.
Glede na to, da so vpoklici zadnje čase precej pogosti, hkrati pa gre največkrat za manjše posege, je temu primerna hitrost odprave nadgradenj. Ker so stranke navadno naročene za nadgradnjo ob točno določenem terminu, se ta opravi v kratkem času. Če pa je za izvedbo nadgradnje potrebnega več časa, stranki zagotovijo morebiten prevoz med popravilom. Na voljo imajo tako kolo, taksi, nadomestno vozilo, če stranki tako ustreza, pa sta možna tudi prevzem in vračilo vozila na lokacijo, na kateri je stranka.
Seveda pa vpoklici niso povezani le z osebnimi avtomobili, temveč tudi motocikli. Ali se zadeve na tem področju urejajo kaj drugače, nam je zaupal Sergej Petkovšek, vodja prodaje pri podjetju AS Domžale, kjer zastopajo znamki Ducati in Honda. Dejal nam je, da na leto v povprečju zabeležijo približno štiri vpoklice različnih motorjev pri vsaki znamki, med katerima tako ne prihaja do večjih razlik. Sicer pa se postopki pri vpoklicih motorjev ne razlikujejo kaj dosti od vpoklicev avtomobilov.
Če je posamezen motor treba vpoklicati, podatke o lastniku pridobijo iz registra vozil v Sloveniji, je pa tako, da lastnike o vpoklicih obveščajo z elektronsko pošto, prek telefona ali pa kar osebno. Pri tem se sicer lahko včasih pojavijo težave, ko so predmet vpoklica motocikli, ki uradno niso bili naprodaj v Evropi, ali pa motocikli, namenjeni vožnji zunaj urejenih cest, saj niso registrirani in tako niso vneseni v register, kljub temu pa jim slej ko prej uspe priti tudi v stik z njimi.
Posegi na motociklih tako kot pri avtomobilih včasih trajajo le nekaj minut in zajemajo le pregled vozila, včasih pa tak poseg traja tudi dan ali dva. Ker so motocikli voženi le del leta, se na servisu trudijo, da tovrstne posege opravijo pozimi, hkrati pa v tem času pripravijo motocikel na sezono. Za take primere imajo tako tudi sami organiziran prevzem motociklov na terenu.
Vpoklici vozil pogosto lahko pomenijo tudi velike premike v avtomobilski industriji in še posebej pomembni so tisti na področju varnosti. Ravno lani je tako Mercedes-Benz ponosno praznoval 20. obletnico enega izmed večjih spodrsljajev v svoji zgodovini, ki pa so ga izredno elegantno rešili. Kar 20 let je namreč minilo, odkar je njihov novi model, razred A, spektakularno padel na tako imenovanem losovem testu stabilnosti vozila, pri katerem se avtomobil ni le močno nagnil, temveč prevrnil. Pri Mercedesu so se zadeve lotili bliskovito in skrajno resno. Vpoklicali so vse do takrat proizvedene primerke razreda A, jih opremili z novimi amortizerji in sistemom ESP. Omenjeni dogodek je pozneje sprožil popularizacijo omenjenega varnostnega dodatka v avtomobilih.
Kljub pomenu avtomobilskih vpoklicev, s katerimi vozniki nimajo stroškov, na drugi strani pa lahko na njihov račun veliko pridobijo, pa se vseeno dogaja, da posamezniki vpoklice ignorirajo, ne le pri nas, temveč tudi v tujini. Nemčija je tako že pred časom napovedala, da bo onemogočila registracijo spornih dizlov iz afere Dieselgate, ki jih vozniki niso pripeljali na servis, o podobnem ukrepu pa se zdaj govori v Sloveniji.
Februarja prihodnje leto naj bi namreč začel veljati del zakona, ki predvideva, da bi se za vozila, katerih lastniki se niso odzvali na tovarniške vpoklice (sporočene pristojnim homologacijskim organom), onemogočilo podaljšanje registracije do odprave nepravilnosti.
Tovarniški vpoklici so torej, kot smo lahko spoznali, vse prej kot izjemen dogodek, temveč nekaj, kar se dogaja – če zajamemo vse avtomobilske znamke – ves čas. A to je le pozitivno. Tako namreč avtomobilski proizvajalci skrbijo za varnost potnikov in brezhibnost vozil, je pa to tudi dokaz, da se razvoj posameznega tipa avtomobila po potrebi nadaljuje še dolgo po tem, ko je že zapeljal na cesto.