"Vsako jutro perem svoj avto"

13. 3. 2020 | Jure Šujica
Deli

To je le eden od kazanikov tega, kako poseben odnos goji znani slovenski glasbenik do avtomobilov. Pri njem je zanimiv tudi seznam avtomobilov, ki jih je imel doslej.

Jože Potrebuješ je zadnja tri desetletja Sloveniji najbolj znan kot ustanovitelj glasbene skupine Čuki, v avtomobilskih krogih pa je v zadnjem času znan kot ljubitelj znamke Mercedes-Benz. A kot priznava, je preprosto avtomobilski ljubitelj, predvsem ko pogovor nanese na bencinske avtomobile. V življenju jih je imel že kar precej in skorajda ni bilo takšnega, ki ne bi vsaj nekoliko izstopal iz povprečja. Od Yuga, ki si ga je kupil kot prvi avto in ga kasneje prodal za celo nekoliko višji znesek, kot je zanj odštel ob nakupu. Morda je tudi zato njegova sanjska garaža nekoliko manjša.

Katere avtomobile bi želeli imeti v svoji sanjski garaži, če ne bi bilo nikakršnih omejitev?

  1. Ferrari LaFerrari – To je zame vrhunec lepote in ekskluzivnosti, brez konkurence. Pred tremi meseci sem ga prvič v življenju videl v živo in tudi sedel v njem, zaradi česar mi je še bolj prirasel k srcu.
  2. Mercedes-McLaren SLR Roadster – Ob prihodu na trg je bil to po mojem mnenju prvi avtomobil po dolgem času, za katerega je bilo jasno, da se bo zapisal v zgodovino. Nadaljuje zgodbo klasičnih Mercedesov SL, všeč mi je pa predvsem zaradi pokrova motorja; še posebej, ko ga vidiš v živo, saj je resnično impozantna.
  3. Zastava 750 'Fičko' - Malo zašalo, malo za res. Avto s katerim smo v mojem otroštvu odkrivali svet ... V krogu 100 kilometrov.

Kateri avtomobil vozite trenutno?

Sedaj vozim Mercedes-Benz CLS. Gre za model druge generacije in ga imam že devet let, z njim pa sem naredil 360.000 kilometrov. Naročil sem ga pravzaprav že na predstavitvi, na avtomobilskem salonu v Parizu, in čeprav sem razmišljal, da bi ga zamenjal z novejšim, mi nova generacija nekako ni všeč, zato bom še nekaj časa ostal pri tem. Moram pa priznati, da ga vsako jutro sam doma operem. Tistih 10 minut, ko to počnem, mi prinaša mir in zadovoljstvo.

Hotel za najpogumnejše: visi nad 370-metrskim prepadom, razgledi pa dih jemajoči

Kateri je bil vaš prvi avtomobil?

Prvi avtomobil, ki sem si ga kupil, je bil Yugo 65. Spomnim se, da sem ponj prišel z vrečo denarja, v vrsti pa sem nanj leta 1990 čakal štiri ure. A kar je najbolj zanimivo, je to, da sem dal zanj manj denarja, kot sem zanj dobil ob prodaji. Res pa je, da sem vanj vložil veliko denarja, imel je vse. Nanj sem namestil 'špic lampe', pragove, ozvočenje, z očetom sva šla po nova platišča v Nemčijo, predelano je imel ozvočenje ... Resnično je bil 'zrihtan'. A ko je dosegel 100.000 kilometrov, se je začelo kvariti vse, kar ti pride na misel.

Prodajo katerega avtomobila najbolj žalujete?

Pravzaprav mi je bilo hudo za vsakim avtomobilom, ki sem ga imel. Vedno se na avtomobile čustveno navežem, res pa je, da si že ob nakupu avta vzamem čas. Gre za proces. V bistvu sem v življenju le en avtomobil kupil hipoma, to pa je bil kričeče rumen Audi A4, predelan pri podjetju ABT, ki sem ga videl na Ljubljanskem avtomobilskem salonu. Pravzaprav sem si ga želel imeti takoj, ko sem ga zagledal in nato taisti avtomobil po dolgem prepričevanju predstavnikov podjetja tudi kupil. Podobno pravzaprav kot trenutnega Mercedesa.

Prav za omenjenim avtomobilom mi je bilo ob prodaji verjetno še najbolj žal, a drugače ni šlo. Z avtomobilom sem imel namreč preveč stroškov, saj sem moral turbo puhala in druge komponente menjati skorajda vsake pol leta in posledično je moral iti od hiše. Moja težava je sicer v tem, da sem svoj čas na leto delal tudi po 100.000 kilometrov in v časih, ko sem imel Renaulte, Forde ..., sem moral avtomobile menjati na vsakih 200.000 kilometrov. Potrebe po tem sicer nisem imel, a so se enostavno začeli nabirati stroški.

Drug avtomobil, za katerega mi je bilo žal, je bila takrat zelo draga Renault Laguna Bacarra, posebne zeleno-modre barve. Bila je nekoliko predelana, imela je platišče modela Safrane in športen izpuh, prodal pa sem jo prijatelju, ki jo je imel nato še nadaljnjih 10 let. Avto je imel sicer nepopisno visoko porabo.

Kako intenzivno spremljate avtomobilske novosti in katere se najbolj veselite?

Novosti spremljam zelo intenzivno. Iskreno povedano avtomobilizmu vsak dan namenim vsaj 15 minut. To mi je v veselje in če bi me videli pred kratkim v Dubaju, kjer sem pri svojih 52 letih kot otrok navdušeno skakal okrog Aston Martinov in Lamborghinijev, bi si verjetno mislili, da nisem čisto pri sebi. V bistvu sem polovico časa, ki sem ga preživel tam, zapravil za ogledovanje avtomobilskih salonov in jih lovil po cesti. Moram sicer poudariti, da nimam blazne želje imeti tega avtomobila, enostavno uživam v opazovanju in biti v bližini takega avtomobila. Do njih, še posebno do določenih znamk, gojim veselje. Vseeno pa se pri spremljanju novosti osredotočam na določene znamke. Trenutno najbolj pričakujem novega Mercedes-Benza razreda E in Mercedes-Benza GLE. Kljub temu ostajam pristaš kupejev; ravno sem dogovorjen za preizkus BMW serije 8.

Bencin ali elektrika

Električne avtomobile sem že preizkušal, bil sem tudi že na tem, da ga bom kupil, ampak ostajam pristaš bencinskih avtomobilov. Priznam pa, da bi nekoč lahko kupil električni avtomobil. Bo pa takrat avtomobil izgubil čar, ki smo ga bili vajeni pri avtomobilu. Nenazadnje sem po izobrazbi strojnik in bojim se časov, ko se ne bomo več pogovarjali o tem, iz česa je izdelan star, 'naš' avtomobil.

Novo na Metroplay: "Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del