Od prestižnih avtomobilov, ki so bili preveč napredni za svoj čas, do 'iznajdbe' prvega ameriškega športnika in dvakratnega (skorajšnjega) propada. To je zgodba ameriškega avtomobilskega podjetja, ki ne šteje niti 100 let.
O znamki Fiat in preostalih evropskih znamkah, ki jih je italijanski velikan kupil v svoji 119-letni zgodovini, smo že pisali. Tako nam iz koncerna Fiat Chrysler Automobili, ki v avtomobilski industriji velja za deseto največje na svetu, manjka le še največje podjetje, ki ga je Fiat kupil pred kratkim, Chrysler. Kako je torej nastalo ameriško avtomobilsko podjetje, ki je svoj pečat pustilo tudi v arhitekturi?
Ford, Pontiac, General Motors, Chevrolet … Vse to so avtomobilska podjetja iz ZDA, ki so bila (po večini) ustanovljena na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Chrysler zato z letom nastanka 1926 brez težav uvrščamo med mlajša podjetja. Res pa je, da je nastanek podjetja tesno povezan z nekoliko starejšo znamko Maxwell, nastalo že leta 1904. Za njen nastanek sta poskrbela Jonathan Dixon Maxwell, nekdanji inženir v podjetju Oldsmobile, in Benjamin Briscoe, lastnik železarne Briscoe Brothers Metalworks.
V preteklosti je podjetje skupaj s Fordom in General Motorsom veljalo za eno izmed največjih treh v ZDA in je že leta 1914 – tedaj že pod vodstvom Walterja Flandersa – v dveh tovarnah izdelalo skupno 70.000 avtomobilov letno. A recesija po prvi svetovni vojni in bistveno nižje cene konkurenčnih avtomobilov so podjetje pahnile v hude dolgove in naposled je v lastniško strukturo, kasneje pa tudi na mesto predsednika, vstopil Walter P. Chrysler. A podjetje je bilo zaradi napačnih potez nekdanjega vodstva enostavno preveč na dnu, da bi se ga dalo rešiti, zato je leta 1925 ugasnilo.
Maxwell odhaja, Chrysler prihaja
Čeprav je šlo podjetje Maxwell v likvidacijo, pa vse vendarle ni šlo v nič. Gospod Chrysler se je namreč odločil na pogorišču nekdanjega podjetja ustanoviti novo avtomobilsko znamko Chrysler, ki bi izdelovala prestižne in tehnološko dovršene avtomobile. Med prvimi avtomobili, ki jih je Chrysler predstavil pod svojo znamko, sta bila nekdanji kupe znamke Maxwell in popolnoma nov avtomobil Chrysler Six. 1.565 takratnih dolarjev vredna limuzina je imela vgrajenih kup inovacij v obliki hidravličnih zavor na vseh štirih kolesih, zamenljiva zračni in oljni filter, osvetlitev kabine, amortizerje in še bi lahko naštevali.
Prva leta delovanja si je Chrysler hitro širil svoj ugled kot proizvajalec naprednih in prestižnih avtomobilov. Poleg zgoraj naštetih izumov je podjetje predstavilo tudi prvo ukrivljeno vetrobransko steklo iz enega dela in nov tip motornih nosilcev, ki so občutno omilili motorne tresljaje. S svojimi avtomobili je podjetje konkuriralo takrat najbolj prestižni ameriški avtomobilski znamki Duesenberg, pri čemer je cena njihovih vozil znašala zgolj tretjino Duesenbergovih. Podjetje se je v tem obdobju tudi uspešno širilo, poleg ustanovitve znamke Plymouth je pod svoje okrilje pripeljalo še znamke DeSoto, Fargo Trucks in Dodge.
Avtomobil, ki je bil enostavno preveč napreden, da bi ga lahko razumeli
Trideseta leta je Chrysler dočakal optimistično. Podjetje je zgradilo prvi vetrovni predor, v katerem je bil kasneje izdelan model Airflow, avtomobil, za katerega še danes velja, da je bil prodajni neuspeh iz enega samega razloga: ker je bil enostavno preveč napreden. Zaradi omenjenega neuspeha in gospodarske krize na začetku desetletja se je Chrysler znašel v krizi, iz katere pa sta ga nato potegnili ravno znamki Dodge in Plymouth, ki je bila v tistem času tudi ena izmed redkih avtomobilskih znamk, ki je delovala z dobičkom.
Čeprav je Chrysler krizo uspešno prebrodil, je Airflow vseeno pustil posledice na oblikovalski strani, saj je podjetje postalo veliko bolj konservativno. Konservativnost so obdržali skozi celotna 30. in 40. leta vse do leta 1951, ko se je pojavilo slavno ime – Hemi. Tega leta je namreč podjetje na trg poslalo prvi osemvaljni motor, pri katerem so izgorevalne komore v glavi motorja oblikovane v podobi poloble (hemisfere). V praksi je nov sistem prispeval k boljšemu vžigu, višji kompresiji, manjši izgubi toplote in ne nazadnje tudi večji moči. Nadaljnji eksperimenti so nato zajemali izdelavo avtomobila, v katerem bi bila vgrajena letalska turbina. Projekt v praksi nikoli ni zaživel, vseeno pa je bil jasen kazalnik, da je Chrysler obudil duh iz preteklosti.
Prihaja doba mišičnjakov
Poleg tehničnih inovacij je v zlati dobi Chrylser znova začel izdelavo nekoliko bolj drznih avtomobilov in na ceste je zapeljala serija 300, z njo pa leta 1957 tudi model 300C, ki s 375-'konjskim' motorjem Hemi V8 in končno hitrostjo 230 kilometrov na uro velja za enega izmed prvih 'muscle carjev', tako imenovanih ameriških mišičnjakov. Dovršeno oblikovanje se je nadaljevalo tudi v šestdesetih letih, ko je Chrysler začel širitev v Evropo (pod imenom Chrysler Europe je združil znamke Simca, Barreiros in Rootes) in sodelovanje z Japonsko. Rezultat sodelovanja z Mitsubishijem je pripeljal do tega, da je Mitsubishi svoje avtomobile v ZDA začel prodajati pod znamkama Dodge in Plymouth.
Na začetku sedemdesetih let, ko je bil Chrysler na svojem vrhuncu, pa so nastopile težave. Kupci so predvsem po letu 1973 in nastopu naftne krize začeli posegati po manjših avtomobilih in Chrysler se je le s težavo prilagajal trgu. Leta 1979 je tako novi prvi mož podjetja Lee Iacocca pri ameriški vladi zaprosil za pomoč, ki pa je prišla za visoko ceno. Chrysler je moral za odobritev posojila v višini 1,5 milijarde dolarjev sprejeti različne ukrepe, med drugim tudi prodajo nepremičnin in delnic ter celo podjetja Chysler Europe v skupni vrednosti dveh milijard dolarjev.
Prva kriza, druga kriza in konec samostojnosti
Državna pomoč je podjetju pomagala priti iz težav in v zgolj štirih letih je podjetje vrnilo omenjeno posojilo, hkrati pa začelo ustvarjati novo podobo, med drugim tudi s predstavitvijo enoprostorca Voyager. Prav v osemdesetih letih, ko se je podjetje postavilo na noge, pa so se začeli tudi prodaje in nakupi. Chrysler je tako od francoske znamke Renault odkupil 47-odstotni delež znamke AMC, odločili so se za nakup znamke Jeep, znova je bilo obujeno sodelovanje z Mitsubishijem, glavno spremembo pa je prineslo leto 1998, ko je prišlo do združitve z Daimlerjem, domnevno zaradi pomanjkanja vizije vodstva podjetja.
Z letom 2007 je Daimler 80,1 odstotka delnic prodal podjetju Cerberus Capital Management. A že naslednje leto je nastopila finančna kriza, ki je pomenila propad podjetja Cerberus. Predlog za stečaj in ločitev vseh blagovnih znamk je posledično vložil tudi Chrysler. Namesto stečaja pa je bilo z državno pomočjo v višini 8 milijard dolarjev ustanovljeno podjetje New Chrysler, tega pa je 21. januarja 2014 po nekajletnem opazovanju kupil Fiat in nastal je koncern Fiat Chrysler Automobiles.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja