Zgodovina: BMW – letalski propeler, ki je oblikoval podobo znamke

31. 1. 2018 | Jure Šujica
Deli

BMW je ena izmed tistih avtomobilskih znamk, ki med avtomobilisti povzroča kar precej velik razkol. Nekateri jo obožujejo, spet drugi zaradi takšnih in drugačnih razlogov prezirajo. Ne glede na to pa ga danes upravičeno štejemo med najbolj ugledne avtomobilske proizvajalce, do tega statusa pa je prevozil trnovo pot.

Logotip podjetja BMW je verjetno eden izmed najbolj znanih v vsej avtomobilski zgodovini. Krog, razdeljen na štiri četrtine modre in bele barve z napisom BMW na obodu je med avtomobilisti že dolgo časa predmet pogovorov. Nekateri menijo, da simbolizira modro-belo zastavo Bavarske, spet drugi menijo, da zaradi svoje oblike simbolizira letalski propeler. A resnica je pravzaprav nekje vmes, močno pa je povezana s samim nastankom podjetja BMW.

Nastanek zgodbe o podjetju BMW sega v turbulentne čase drugega desetletja 20. stoletja. Sedmega marca leta 1916 je namreč na ostankih nekdanjega podjetja Gustav-Otto-Flugmachinen v Münchnu nastalo novo podjetje Bayerische Flugzeugwerke. Za to je najbolj zaslužen Karl Rapp, direktor podjetja Rapp Motorenwerke, kakor se je podjetje Bayerische Flugzeugwerke pred tem imenovalo. Rapp je sicer tovarni Gustav-Otto-Flugmachine že pred tem dobavljal štirivaljne letalske motorje. Podjetje je nastalo v ravno pravem času, sredi vojne, zato je hitro postalo eden izmed ključnih dobaviteljev letalskih motorjev. Podjetje se je pravzaprav tako močno razširilo, da so znotraj matičnega kraja že naslednje leto odprli še eno tovarno za proizvodnjo letalskih motorjev.

Motorji novega bavarskega podjetja so se izkazali kot izjemno vzdržljivi, hkrati pa tudi močni. Testni pilot Zeno Deimer je tako enega izmed njih leta 1919 namestil v letalo proizvajalca Deutsche Fluegzeugwerke in z njim poletel 9.760 metrov visoko, s čimer je postavil nov višinski rekord. Letalski motor oziroma propeler pa je kot rečeno botroval tudi nastanku omenjenega logotipa. Ta je nastal 10. decembra 1917, v javnosti pa se je množično začel pojavljati šele približno deset let kasneje.

Popolna združitev podjetij, prva kriza in izdelava prvega motocikla

V letu rojstva logotipa je podjetje opravilo kar nekaj strukturnih sprememb, ki so se močneje pokazale šele po koncu vojne. Medtem ko je podjetje Bayerische Flugzeugwerke (BFW) ostalo v bolj kot ne enaki podobi in nadaljevalo svoje delo, je starejši del z imenom Rapp Motorenwerke dobil novo ime: Bayerische Motoren Werke ali krajše – BMW. V podjetju je začelo prihajati do združitve, ki je bila opravljena leta 1922. BMW je tako postal eno samostojno podjetje, istega leta pa se je preselilo na novo lokacijo, takrat znano kot münchensko letališče Oberwiesenfield, kjer se uprava podjetja nahaja še danes.

Novo podjetje pa je jasno potrebovalo novo dejavnost. Posledično so se oddaljili od letalske proizvodnje in začeli s proizvodnjo motornih koles. Prvi motocikel je na ceste zapeljal že leta 1923, poznan pa je pod imenom R32. Motocikel je imel kar nekaj posebnosti. Za pogon je skrbel dvovaljni agregat bokserske zasnove, okrog katerega je bilo izdelano ogrodje. Menjalnik je bil pritrjen neposredno na motor, za pogon pa je namesto verige ali jermena skrbela fiksna pogonska gred – kardan.

Vstop v svet avtomobilizma

Proizvodnja motornih koles se je izkazala kot modra izbira in podjetje je začelo rasti. Leta 1928 je tako uveljavljeno podjetje za proizvodnjo motociklov kupilo podjetje Dixi Automobil Werke, avtomobilskega proizvajalca, ki je proizvajalo licenčne kopije takrat izredno priljubljenega Austinovega modela 7. BMW je s proizvodnjo omenjenega avtomobila nadaljeval in tako postal avtomobilski proizvajalec. A apetiti znamke so bili večji in skromnemu BMW-ju Dixiju, kot se je prej omenjeni avtomobil po novem imenoval, se je leta 1933 pridružil prvi samostojno razvit avtomobil, BMW 303.

Model 303 je pomenil revolucijo v znamki, saj je predstavil veliko elementov, po katerih so avtomobili znamke BMW prepoznavni še danes. Družinska limuzina je bila namreč opremljena z vrstnim šestvaljnim motorjem, zadnjim pogonom, prepoznavna pa je bila po posebni maski hladilnika, ki je bila s pokončno letvijo deljena na dva pokončna dela – in rojene so bile 'ledvičke', zaščitni znak vseh kasnejših avtomobilov te znamke. Model 303 je v proizvodnji ostal le dve leti, a je zato služil kot osnova trem drugim avtomobilom, ki so v proizvodnji ostali do leta 1937, med drugim tudi 315/1 in 319/1, s katerima je BMW naredil prve korake v avto-moto športu.

Vojna je podjetje spravila na kolena

A bližajoča se druga svetovna vojna je močno pripomogla k spremembam v prioritetah podjetja. Zaradi vojaških potreb je večji pomen dobila proizvodnja letalskih motorjev, poleg tega pa je BMW skoraj vse proizvodne zmogljivosti namenil izdelavi vojaške opreme. V ta namen je bilo poleg tovarn v Münchnu in Eisenachu leta 1941 odprtih več drugih tovarn širom Nemčije, v katerih so v veliki meri prisilno zaposlovali delavce, vojne ujetnike in ujetnike iz vzhodnoevropskih držav.

Poraz Nemčije v vojni je BMW-ju zadal hude posledice. Velik del tovarn je prišel pod oblast zavezniških sil, ki so stroje iz tovarn razstavile in razposlale po vsem svetu kot reparacijo oziroma povračilo za povzročeno škodo v vojni. Proizvodnja je tako za nekaj let celo zamrla in bila s težavo vzpostavljena šele decembra 1949, ko je iz proizvodnih obratov zapeljalo prvo povojno vozilo, motocikel R24. Kar 9.144 je motociklov je bilo prodanih zgolj v prvem mesecu proizvodnje in BMW se je vrnil med žive.

Dober uspeh pri prodaji motociklov je BMW-ju dal moči, da se je v velikem slogu znova vrnil med avtomobilske proizvajalce. Med prvimi je na ceste leta 1951 zapeljal model 501, prestižna limuzina z osemvaljnim motorjem pod pokrovom in prepoznavnih oblin, zaradi katerih se je novinca prijelo ime 'baročni angel'. Kljub temu, da avtomobil ni bil prodajna uspešnica, pa je poskrbel za vstop BMW-ja v razred prestižnih avtomobilskih proizvajalcev.

Izdelavo športne limuzine, ki je ustvarila današnjo podobo znamke

V naslednjih letih je BMW predstavil še nekaj drugih prestižnih avtomobilov, kot sta limuzina 502 in pregrešno drag kabriolet 507, vseeno pa ni mogel spregledati trenda, po katerem so se nemški državljani množično začeli odločati za prehod iz motociklov na majhne avtomobile proizvajalcev Messerschmitt in Gogomobil. V želji po osvojitvi tega trga je BMW kupil licenco za proizvodnjo leta 1954 predstavljenega avtomobila Iso Rivolta Isetta. Legendaren avtomobil(ček) je na ceste zapeljal leta 1958, v štirih letih pa je našel skupno 161.728 kupcev.

A mikro avtomobil ni zmogel rešiti podjetja pred že tretjo krizo. Zaslužki pri prodaji Isette so bili majhni, zato se je podjetje pričelo utapljati v dolgovih. Leta 1959 je predsednik upravnega odbora dr. Hans Freith celo predlagal združitev s podjetjem Daimler-Benz, kar pa so manjši delničarji in prodajalci odločno zavrnili. Namesto tega so podprli odločitev bratov Herberta in Haralda Quandta, največjih delničarjev podjetja. Odločitev se je izkazala kot pravilna, saj se je podjetje s predstavitvijo modelov 700 in 1500 samostojno vrnilo na pot uspeha.

Model 1500 je za BMW pomenil tudi prelomnico v podobi podjetja BMW, ki je tako postalo znano kot proizvajalec prestižnih, a športnih avtomobilov. To podobo si je v prihodnjih letih še utrdilo z nastopi v različnih kategorijah avtomobilskih dirk, tudi v Formuli 1. Podjetje je ustanovilo celo lastno vejo za predelavo serijskih vozil, katere prepoznamo po črki M, hkrati pa v devetdesetih letih prejšnjega stoletja kupilo kar tri velika imena britanske industrije – Mini, Rover in nenazadnje Rolls-Royce. Za prihodnost podjetja s 14 tovarnami po vsem svetu se torej ni potrebno bati.

Jure Šujica
Foto: BMW

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja