Zgodovina: Lamborghini - najslavnejši italijanski biki

Ste vedeli, da je prvotno podjetje, ki ga je ustvaril Ferruccio Lamborghini, propadlo manj kot 18 let po nastanku? Kljub relativno kratki zgodovini ta legendarna italijanska znamka skriva kup skrivnosti.

Zgodovina: Lamborghini - najslavnejši italijanski biki (foto: Lamborghini) Lamborghini
22. 3. 2018

Oddelek za proizvodnjo avtomobilov Lamborghini je nastal relativno pozno, šele leta 1963. Šef podjetja Ferrucio Lamborghini je bil takrat že gospod v zrelih letih in z uspešno kariero. Kako je torej legendarni Italijan prišel do svojega prvega Ferrarija, ki je bil srž spora med njim in Enzom Ferrarijem, ki je, kot omenjeno, vodil v nastanek uspešnega avtomobilskega podjetja in ne nazadnje tudi prvega superšportnega avtomobila?

Ferruccio Lamborghini je bil vsekakor človek, za katerega bi lahko rekli, da je bil vedno ob pravem času na pravem mestu. Dejansko bi to lahko trdili že ob njegovem rojstvu. Rodil se je namreč leta 1916 v bližini Ferrare staršem vinogradnikom. Že vse od malih nog ga je namreč bolj kot kmetijstvo zanimala agrotehnika, zaradi česar se je pozneje vpisal na tehniški inštitut Fratelli Taddia v Bologni. Tehniško znanje mu je pozneje prišlo prav v drugi svetovni vojni, ko je bil kot vodja enote za popravilo vozil napoten na grški otok Rodos, ki je bil takrat še pod italijansko oblastjo. Tam je ob koncu vojne leta 1945 padel v roke britanskim oboroženim silam in naslednje leto preživel na otoku kot vojni ujetnik.

Po vrnitvi domov je Lamborghini v kraju Pieve di Cento v bližini Modene odprl avtomobilsko delavnico, v kateri je popravljal avtomobile in motorje. A kot potomcu kmetov mu je hitro postalo jasno, da v okolici močno primanjkuje traktorjev in druge kmetijske mehanizacije. Z dostopom do nekdanjih vojaških vozil je tako leta 1948 začel izdelovati lastne traktorje, enega na mesec. Ker pa je bilo povpraševanje po traktorjih v okrevajoči Italiji vse večje, Lamborghinijevi izdelki pa na dobrem glasu, je proizvodnjo najprej razširil na izdelavo lastnih motorjev, nato pa je povečal tudi količino proizvedenih vozil. Leta 1960 je tako proizvodnja znašala že 400 traktorjev na mesec.

Slavni prepir in pregovorna trma ustanovita novo znamko

Kot uspešen poslovnež se je Ferruccio kmalu začel zanimati za prestižne športne avtomobile. Lastil si je vozila znamk Oscas in Maserati, z nobenim pa ni bil pretirano zadovoljen. Nato je prišel na vrsto legendarni Ferrari 250 GT. Lamborghini z njim nikakor ni bil zadovoljen – avtomobil je bil preglasen, preveč nemiren, motilo ga je delovanje sklopke – zato se je odločil, da bo z vozilom odšel osebno do Enza Ferrarija in mu predal pritožbe ter rešitve. Ferrari je bil znan kot človek, ki ga je bolj kot ne zanimalo dirkanje, prodaja avtomobilov pa je bila na drugi strani nujno zlo, zato nikakor ni želel poslušati pritožb svojih strank, še posebej ne nekoga, ki za preživetje izdeluje traktorje, zato je Lamborghinija le nesramno zavrnil.

Temperamentni poslovnež – ne nazadnje je bil po horoskopu bik, simbol, ki krasi tudi vsa njegova vozila – zavrnitve ni prenesel zlahka, zato se je odločil in leta 1962 v kraju Sant'Agata blizu Bologne kupil veliko posestvo. Na njej je zgradil najmodernejšo avtomobilsko tovarno tistega časa, katere odprtje je bilo že maja 1963, in znamka Automobili Ferruccio Lamborgini je bila rojena.

A časa za izdelavo prvega avtomobila Ferruccio ni imel veliko, saj je bila njegova premiera napovedana že v novembru istega leta. K sreči pa je imel jasno vizijo svojega avtomobila: dvovratni kupe, pod pokrovom katerega se bo skrival najboljši 12-valjni motor tistega časa. Za obliko je zato najel mlada inženirja Giampaola Dallaro in Giampaola Stanzanija, medtem ko je za motor poskrbel Giotto Bizzarinni, avtor nekaterih najboljših Ferrarijevih motorjev tistega časa. Nastal je Lamborghini 350 GT in pozneje še 400 GT.

Sanjski tandem ustvari prvi superšportni avtomobil

Modela 350 GT in 400 GT sta bila relativno uspešna, a bolj kot to je bilo pomembno, da je z Dallaro in Stanzanijem Lamborghini dobil odličen inženirski tandem, ki je vodil razvoj prihodnjih vozil. Naslednji korak je bil projekt P400, šasija avtomobila z elementi dirkalnika in sredinsko ter prečno nameščenim motorjem V12, ki je debi doživela že leta 1965, ponovno na torinskem avtomobilskem salonu. Ta je kljub nizkim pričakovanjem podjetja naletela na veliko zanimanje torinskega oblikovalca Nuccia Bertoneja, ki je z Lamborghinijem sklenil sodelovanje. Rezultat: prvi superšportni avtomobil na svetu, Lamborghini Miura, poimenovan po legendarnem španskem biku in začetniku tradicionalnega poimenovanja vozil mlade italijanske znamke.

Nenadejan uspeh novega superšportnika je prinesel v podjetje zajetno finančno injekcijo in iz proizvodnih hal so začeli prihajati novi modeli, od kupejevskega Islera do vizionarskega, čeprav neuspešnega Marzala in nazadnje nove uspešnice Espade. Lamborghini se je posledično začel spogledovati z nekoliko večjo proizvodnjo, zato je celo razširil tovarno, ustvaril dva nekoliko cenejša avtomobila, modela Jota in Urraco. A leto 1970 je prineslo novo legendo, ki je ob prihodu na torinski avtomobilski salon zasenčila vse druge avtomobil – model Countach, prvega Lamborghinija s 'škarjastimi' vrati.

Naftna kriza in likvidacija podjetja

Žal pa je nadaljevanje sedemdesetih let prineslo naftno krizo, ki so jo najbolj občutili (manjši) proizvajalci športnih avtomobilov. Bolj kot razvoju nove zastavonoše – ki je sicer ostal v proizvodnji – se je Lamborghini posvetil izdelavi manjših športnih avtomobilov na osnovi modela Urraco. Podjetje je celo sklenilo partnerstvo z BMW-jem, rezultat katerega je legendarni BMW M1, prvi avtomobil njihove divizije M, a žal je tudi ta projekt hitro padel v vodo. Konec desetletja je zato podjetje ustavilo proizvodnjo vseh modelov, razen najmočnejše različice Countach z oznako S, pri razvoju katere je sodeloval tudi Slovenec Walter Wolf.

A Countach kot edini model v proizvodnji znamke ni mogel rešiti, zato je bila leta 1980 razpisana likvidacija. Ferruccio v tem času ni bil več v lastniški strukturi podjetja, saj se je leta 1976 odločil za prodajo vseh delnic nekemu švicarskemu vlagatelju. Umrl je leta 1993. K sreči pa si je znamka v svoji kratki zgodovini ustvarila izjemen ugled in tako sta se za njen nakup kaj kmalu odločila brata Jean-Claude in Patrick Mimran iz Senegala, ki sta si ustvarila bogastvo s pridelavo in prodajo sladkorja. Posli so stekli hitro in iz nekdanjega podjetja je že januarja leta 1981 nastalo novo podjetje 'Nuova Automobili Ferruccio Lamborghini SpA'. Prvi rezultati: Countach 5000, model Jalpa in prvi terenski avtomobil znamke, Lamborghini LM002.

Od formule 1 do indonezijskih lastnikov in vrnitev na vrh

Le šest let po ustanovitvi nove znamke pa je Lamborghini dobil novega lastnika, ameriško korporacijo, ki je takrat znova zacvetela, Chrysler. Pod njihovo taktirko je podjetje ubralo novo taktiko. Po skoraj dveh desetletjih proizvodnje in modifikacij je namreč začelo izdelavo naslednika modela Countach. Rezultat: Diablo, ki je na ceste zapeljal leta 1990. Hkrati je podjetje leta 1988 vstopilo tudi v svet formule 1, a ga zaradi popolnega neuspeha še isto leto zapustilo.

Dogajanje v Lamborginiju pa je bilo predvsem po letu 1994 precej turbulentno. Zaradi lastne krize je bil Chrysler namreč tega leta prisiljen prodati znamko Lamborghini premožnemu indonezijskemu investitorju Tommyju Suhartu, ta pa jo je nato le štiri leta pozneje iz enakih razlogov prodal prav tako obubožanemu Audiju. A sreča se je vendarle obrnila na bolje, najprej s predstavitvijo modela Murcelago leta 2003, pozneje pa še modela Gallardo in podjetje je končno prišlo nazaj na zeleno vejo, kjer je ostalo vse do danes.

 

Preberite še:

Izbrali smo drugačen pristop. Ga boste podprli?
V nasprotju z ostalimi mediji smo se odločili, da svoje spletne vsebine ohranimo brezplačne za vse. V času, ko je sledenje aktualnim informacijam nujno, verjamemo, da si vsak od nas zasluži dostop do natančnega in celovitega pregleda vsebin. Poleg tega pa tudi neomejen dostop do kakovostnih lifestyle vsebin.
Vsak prispevek, velik ali majhen, je dragocen in ključnega pomena za našo uredniško neodvisnost.

Podpri in prispevaj

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri