Od legendarnih reli dirkalnikov do prestižnih limuzin, ki so v svet avtomobilizma uvedli številne inovacije. Čeprav se sliši ironično, je prav napredna tehnologija poskrbela za krizo in počasno umiranje.
Italija je bila na evropskem avtomobilskem zemljevidu vedno med tremi najpomembnejšimi državami. Na Apeninskem polotoku so doma številne (aktivne) avtomobilske znamke in zgodovino nekaterih smo v Avto magazinu že predstavili (Alfa Romeo, Ferrari ...). Tokrat je na vrsti Lancia, ki sicer zadnja leta bolj kot ne miruje – trenutno ponuja le en avtomobil, ki je poleg vsega naprodaj samo v Italiji –, a gre za klasično znamko, ki je bila nekoč italijanski avtomobilski biser. Izdelala je nekatere od najbolj znanih reli dirkalnikov vseh časov, danes pa je le še bleda senca same sebe.
Lancia je kot mnogo drugih avtomobilskih znamk svoje ime dobila po priimku ustanovitelja, po Vincenzu Lancii. Vincenzo, rojen avgusta leta 1881, je bil najmlajši izmed štirih otrok Cavalierja Giuseppeja Lancie, premožnega italijanskega industrialca, ki si ji bogastvo ustvaril s proizvodnjo konzervirane hrane. Cavalier je vsakemu izmed svojih štirih otrok določil kariero, Censin, kakor je ljubkovalno klical Vincenza, naj bi tako po njegovih pričakovanjih postal odvetnik.
Toda Vincenzo se z očetovimi načrti ni strinjal. Čeprav je veljal za inteligentnega mladeniča, je bil tudi zelo len, poleg tega pa je imel težave s koncentracijo. Oče je tako kmalu obupal nad idejo, da bi Vincenzo postal odvetnik, zato ga je pri 12 letih poslal v višjo gimnazijo, da bi si pridobil diplomo iz računovodstva. A tudi ta načrt ni uspel. Namesto da bi sedel za knjigami, je Lancia popoldneve preživljal v novi delavnici za izdelavo koles, poimenovanih Welleyes. Tam se je pozneje tudi zaposlil, a čeprav je oče zahteval, da naj v podjetju opravlja delo računovodje, je Censin večino časa preživel v delavnici.
Dirkanje pod okriljem Giovannija Agnellija
Zanimanje za delo v delavnici pa se je Lancii začelo obrestovati. Podjetje za izdelavo koles bratov Ceirano, v katerem je delal, je namreč začelo izdelovati prvi majhen avtomobil, ki ga je zasnoval inženir Aristide Faccoli, pri sami izdelavi pa je precej pomagal nesojeni računovodja. Avtomobil je postal tako velika uspešnica, da povpraševanja po njem brata Ceirano nista mogla zadostiti. Zato sta se odločila, da patent za avtomobil in tovarno prodata Giovanniju Agnelliju, ustanovitelju znamke Fiat, pod njegovo okrilje pa sta prišla tudi Vincenzo in njegov vrstnik Felice Nazzaro. V podjetju Fiat sta dobila vlogi testnih voznikov, kmalupa sta se začela udeleževati tudi avtomobilskih dirk.
Pri Fiatu je Lancia vztrajal sedem let. V tem času si je pridobil renome vihravega voznika, ki je bolj kot s pametjo vozil na moč. Se je pa v tem času spoprijateljil še z enim testnim voznikom, Claudiem Fogolinom, in dvojec je 29. novembra ustanovil avtomobilsko podjetje Lancia.
Kot je bilo v tistih časih v navadi, je tudi Lancia kot prvi avtomobil predstavila športno vozilo. Ta je bil sprva poimenovan Tipo 51, kaj kmalu pa mu je Lancia namenil novo ime – Alfa. S popolnoma primernim imenom je podjetje hkrati začelo tradicijo poimenovanja svojih avtomobilov s črkami grške abecede, kar se je ohranilo vse do danes. Alfa je namreč prva črka grške abecede.
Mlado podjetje Lancia je v avtomobilskem svetu hitro zaslovelo. Največji razlog za to so bile številne inovacije, ki sta jih nekdanja dirkača že zelo zgodaj začela vgrajevati v svoje avtomobile. Model Theta je tako leta 1913 postal prvi evropski avtomobil, ki je bil v celoti opremljen z električno inštalacijo. Poleg tega je podjetje med prvimi na svetu začelo uporabljati monokok, karoserijo in šasijo, združeni v celoto. V prihodnjih letih so sledile druge inovacije, kot so neodvisno prednje vzmetenje, prvi petstopenjski menjalnik, vgrajen v osebni avtomobil, prvi štirivaljni motor zasnove V in še bi lahko naštevali.
Uspehi v reliju, a kriza se poglablja
Lancia si je tako počasi, a vztrajno pridobivala ugled zelo napredne znamke, ki je ob napredni tehnologiji kupcem ponujala tudi moderen dizajn. A prav številne inovacije so skupaj s tem, da so imeli vsi Lancijini avtomobili le malo skupnih sestavnih delov, sčasoma pahnile italijansko podjetje v finančne težave, iz katerih se podjetje nikoli ni zares izkopalo. Finančni dolg podjetja je tako leta 1969 znašal približno 20 milijonov funtov, kar bi danes, preračunano v evre, znašalo dobrih 328 milijonov. A to od nakupa ni odvrnilo Fiata, s katerim je bila Lancia povezana že od vsega začetka.
S Fiatovim prevzemom se je pri Lancii začelo novo obdobje, na trg so začeli prihajati novi modeli, kot so Gamma, Beta in Startos. Prav po zaslugi slednjega se je Lancia začela uveljavljati v svetovnem reli prvenstvu. Njegovo zgodbo je podjetje nadaljevalo v najmočnejšem razredu, v zloglasni kategoriji B, z modelom 037, narejenim na osnovi modela Beta. To je v osemdesetih letih nadomestila Lancia Delta, ki je uspehe krojila tudi po odpravi kategorije B vse do leta 1993, ko se je zaradi neuspešne sezone popolnoma umaknila iz sveta relija.
Kljub dirkaškim uspehom je v osemdesetih in devetdesetih letih Lancia počasi začela izgubljati identiteto. Avtomobili so bili vse preveč podobni vozilom matične tovarne Fiat, kar je bila posledica tega, da so bili zasnovani na isti platformi, poleg tega pa se jih je oprijel status nezanesljivih avtomobilov. Trend se je nadaljeval tudi po letu 2011, ko je Lancia po združitvi Fiata in Chryslerja pod svojo značko začela prodajati avtomobile ameriškega proizvajalca, medtem ko je bil razvoj lastnih modelov z izjemo Lancie Ypsilon ustavljen. Ypsilon je po letu 2014 ostal edini model v paleti nekdaj prestižne znamke, ki zadnja štiri leta svoje avtomobile prodaja le še v Italiji. Njena prihodnost je tako že nekaj časa pod velikim vprašajem in le čas bo pokazal, ali se bo še enkrat dvignila iz pepela ali pa bo utonila v pozabo.
