Prav letos mineva sedem desetletij, odkar je Colin Chapman s predelavo avtomobila Austin 7 vstopil v svet avtomobilske industrije in vanjo ponesel novo britansko ime, ki se ji je kljub viharni plovbi med živimi uspelo obdržati vse do danes, v avtomobilizmu in avtomobilskem dirkanju pa pustiti neizbrisen pečat.
Se spomnite Brucea McLarna in njegove leta 1963 ustanovljene dirkaške ekipe McLaren? Kljub njegovi prezgodnji smrti ekipa ni propadla, temveč je po zaslugi Rona Dennisa vztrajala v formuli 1, naposled pa se je iz nje razvila tudi znamka športnih avtomobilov. A pred McLaronom se je v Veliki Britaniji rodila še ena avtomobilska znamka, ki je tako v formuli 1 kot tudi na cesti pustila neizbrisen pečat. Lotus.
Logotip znamke Lotus je eden od prepoznavnejših v avtomobilski industriji: Rumen krog, znotraj katerega je zelen krožni izsek z napisom 'Lotus', in črkami C, C, A in B. A kaj pravzaprav pomenijo? Gre za začetnice imena ustanovitelja znamke, Colina Chapmana, katerega polno ime je Anthony Colin Bruce Chapman.
Chapman je bil rojen 19. maja leta 1928, veljal pa je za izredno nadarjenega inženirja in inovatorja. Temu primerna je bila njegova izobrazba, saj je na Univerzitetnem kolidžu v Londonu leta 1949 diplomiral iz strukturnega inženiringa, v vmesnem času pa se je kot član rezervistov pridružil univerzitetnim zračnim silam, kjer si je pridobil licenco za letenje z letalom. Pozneje se je pridružil Kraljevim letalskim silam, kjer pa ni ostal prav dolgo, namesto tega je kariero nadaljeval v podjetju British aluminium company.
Ljubezen je rodila novo znamko
Med prvo zaposlitvijo je Chapman gojil ljubezen do treh stvari: letal (znanje, pridobljeno na univerzi in pozneje v vojski, je s pridom uporabljal pri svojem delu), dekleta Hazel Williams in avtomobilov. Že leta 1948 je tako začel izdelavo svojega prvega avtomobila, pravzaprav predelavo Austina 7 iz leta 1930, in ga poimenoval Mark I Lotus. Čeprav tega nikoli ni potrdil, je navdih za novo znamko – Lotus – dobil pri vzdevku svojega takratnega dekleta in poznejše žene (Hazel), ki jo je ljubkovalno klical lotusov cvet.
Z modelom Mark I je Chapman hitro začel nastopati na različnih avtomobilskih dirkah in motošport ga je zasvojil. Leta 1950 se je tako ob pomoči Hazel in prijateljev, bratov Michaela ter Nigela Allena, lotil izdelave prvega lastnega dirkalnika, ki je v rokah bodočega lastnika Mika Lawsona dosegel odlične rezultate, kar je Chapmanu vlilo zaupanje za izdelavo novejših avtomobilov in celo formul, leta 1952 pa ne nazadnje uradno ustanovitev znamke.
Novo podjetje je sprva našlo svoje mesto v starih hlevih za hotelom Railway v londonski četrti Hornsey, od koder so počasi kapljali novi avtomobili, dirkalniki in prototipi. Ti so bili po zaslugi Chapmanove iznajdljivosti vedno korak pred konkurenco in posledično vedno bolj zaželeni. Mark VI je tako doživel izdelavo več kot 100 primerkov, kar je Chapmana spodbudilo k temu, da je vso pozornost leta 1956 usmeril v lastno podjetje, ki se je zato še nekoliko bolj posvetilo izdelavi dirkalnih avtomobilov. Še istega leta je tako nastal prvi Lotus Eleven, avtomobil, ki je pomenil začetek tradicionalnega poimenovanja Lotusov s črko E na začetku imena.
Ne glede na uspeh modelov Mark VI in Eleven je prva leta obstoja znamke zaznamoval neki drug avtomobil, Lotus Seven. Oblikovno še zdaleč ne tako dovršen avtomobil je ponujal izjemne karakteristike za relativno malo denarja, še posebej za tiste kupce, ki so se odločili za nakup avtomobila 'v kitu' in ga nato sestavili sami. Avtomobil so izdelovali polnih 16 let, preden so pravice za izdelavo prešle na podjetje Caterham, ki njegovo proizvodnjo nadaljuje še danes.
Formula 1 ne bo več nikoli enaka
Šestdeseta leta so za Lotus minila v znamenju uspehov in inovacij. Na cesto sta namreč zapeljala dva izmed najbolj cenjenih avtomobilov z Lotusovo značko, Lotus Cortina, ki je nastal na osnovi Forda Cortine, in Lotusa Elan, lahek dvosed brez strehe in s karoserijo, izdelano iz steklenih vlaken. V svetu formule 1 je Lotus na drugi strani kot prvi uvedel 'monocoque', strukturno lupino v povezavi s sredinsko nameščenim motorjem, njihove formule so bile prve opremljene s krilci na zadnjem delu vozila, poleg tega je bila ekipa Lotusa prva z logotipom sponzorja na svojem dirkalniku. Vse to so danes ustaljeni elementi, brez katerih si moderne formule 1 ne moremo predstavljati. Zaradi izrednega napredka in rasti podjetja se je to leta 1966 preselilo v Hethel, nekdanjo ameriško letalsko bazo, kjer je izdelalo prvo pravo tovarno, obstoječe letališke steze pa predelalo v lasten dirkaški poligon.
Podobnih sodelovanj, kot je bilo to s Fordom, je imel Lotus pozneje še kar nekaj. Svoje motorje so namreč vgrajevali tudi v vozila znamke Jensen Healey in Sunbeam, v osemdesetih letih pa so z izdelavo Lotus Omege (izdelane na osnovi Oplove Omege) poskrbeli za izdelavo svoj čas najhitrejše serijske limuzine z najvišjo hitrostjo, še danes spoštovanja vrednih 285 kilometrov na uro. A v sodelovanje z drugimi znamkami so bili pri Lotusu prisiljeni. Po relativno uspešnih sedemdesetih letih in predstavitvi modela Espirit, ki se je v zgodovino zapisal kot eden izmed avtomobilov tajnega agenta 007, je namreč proizvodnja drastično upadla, podjetje pa je zapadlo v dolgove. Pika na i je bila smrt Colina Chapmana zaradi srčnega zastoja 16. decembra 1982.
Vstop v ZDA ni rešitev, a pritegne pozornost
Še pred svojo smrtjo je Chapman poskrbel za nadaljnjo širitev in povezovanje Lotusa. Le nekaj mesecev pred smrtjo je namreč podpisal dogovor za sodelovanje s Toyoto, rezultat katerega je Toyota Supra druge generacije, hkrati pa mu je z investicijskim bankirjem Joejem Biancom uspelo vstopiti na ameriški trg. Proizvodnja se je povečala, vseeno pa je bilo podjetje na robu propada. V lastniško strukturo je tako leta 1986 vstopil General Motors, ki je podjetje obdržal na gladini vse do leta 1993, ko je 91-odstotni delež prodal luksemburškemu holdingu A.C.B.N., ta pa nato leta 1996 malezijskemu Protonu.
Kljub težavam znotraj podjetja pri Lotusu niso zapostavljali inovacij, tako na področju osebnih avtomobilov kakor formule, kjer so kot prvi uvedli stranska krilca in aktivno vzmetenje, kar se je ne nazadnje pokazalo v uspehih na dirkališču, poleg tega so v tem času v svoje vrste zvabili tudi Ayrtona Senno. Aktivno vzmetenje so pozneje prenesli tudi v drugo generacijo modela Elan, ki je bil po več desetletjih prvi Lotus s pogonom na sprednji kolesni par. Zanimivost tega modela je, da je po koncu njegove proizvodnje pravice za izdelavo odkupila korejska Kia.
Rešitev z Daljnega vzhoda
Lotus, kakršnega poznamo danes, je svojo podobo začel pridobivati leta 1995 na mednarodnem salonu v Frankfurtu. Po umiku iz motošporta je namreč znamka na tem salonu predstavila popolnoma nov avtomobil, ki je tako oblikovno kakor tudi iz filozofskega vidika začrtal pot vsem današnjim vozilom te znamke. Govora je o modelu Elise, kompaktnem dvosedežnemu športniku, ki je na račun majhnih dimenzij in aluminijaste konstrukcije ter vzmetenja ob relativno skromnem, 1,8-litrskem motorju z močjo 92 kilovatov ponujal odlično vozno dinamiko in pospeške od 0 do 100 kilometrov na uro v pičle 5,9 sekunde.
Danes je Lotus v 51-odstotni lasti kitajske družbe Geely, ki si lasti tudi znamko Volvo, in 49-odstotni lasti malezijskega holdinga Etika. Znamka se je leta 2010 vrnila v svet formule 1, poleg tega ima s trenutno tremi modeli v ponudbi najširši portfelj v vsej svoji zgodovini. Hkrati napovedujejo v letu 2020 prihod popolnoma nove generacije modela Elise in vrnitev v ZDA. Vedno glasnejše so medtem tudi govorice, da naj bi Lotus vstopil v svet križancev, kar je le še en dokaz, da (kot vse kaže) bomo vsaj še lep čas spremljali in uživali ob novostih britanskega podjetja.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja