Opel je bil v 118 letih od predstavitve prvega avtomobila do danes povezan z večino najpomembnejših avtomobilskih proizvajalcev v Evropi.
Tisti, ki spremljate rubriko Zgodovina, v kateri predstavljamo nastanek avtomobilskih znamk vse od začetka, se morda spomnite prvih korakov podjetja Peugeot. Francosko podjetje je svoje prve ‘industrijske’ korake naredilo s proizvodnjo mlinčkov za poper. Z gospodinjskimi pripomočki, natančneje s proizvodnjo šivalnih strojev, je pričelo tudi nemško podjetje Opel, ki je danes v lasti omenjene francoske znamke. A njegovi začetki segajo precej dlje.
Začetek znamke Opel namreč sega več kot 150 let nazaj, v leto 1862. Takrat se je namreč mlad, 25-letni metalurg z imenom Adam Opel odločil, da bo opustil delo v tujini in namesto tega v rojstnem mestu Rüsselheim odprl lastno podjetje, v katerem bo proizvajal šivalne stroje. Opel se je namreč vse do svojega 20. leta izobraževal skupaj s svojim očetom, nato pa je pridobil potni list, s katerim je odšel po Evropi. Leta 1958 se je nato v Parizu prvič srečal s šivalnim strojem, ki ga je navdušil do te mere, da se je za tri leta ustalil v Franciji, kjer je nato do leta 1862 pomagal pri izdelavi omenjenih strojev.
Navdušenje nad omenjeno napravo pa je Opel uspešno prenesel na svoje izdelke, ki so se že od vsega začetka odlično prodajali, zaradi česar jih je nato že v naslednjem letu začel oglaševati v časopisih, leta 1868 pa je odprl svojo prvo tovarno, v katero je nato leta 1869 vpeljal prve parne stroje. Tovarna je vključevala tudi bivalne prostore, v katerih je Adam Opel živel s svojo družino. Adam se je namreč leta 1868 poročil s Sophie Scheller, v zakonu pa se jima je med letoma 1869 in 1880 rodilo kar pet sinov.
Pet otrok, ki je kasneje prevzelo tovarno
Ravno Oplovi otroci pa so pripomogli k naslednjemu koraku v razvoju podjetja – k usmeritvi v izdelavo dvokoles. Opel je namreč v svoji tovarni leta 1886 pričel z izdelavo takrat najpopularnejšega prevoznega sredstva, izkazalo pa se je, da so njegovi sinovi uspešni kolesarji, ki so v naslednjih 12 letih na različnih dirkah širom Evrope z domačimi kolesi uspeli osvojiti več sto različnih lovorik. To je seveda pomenilo odlično promocijo za očetovo tovarno in Opel je postal največji proizvajalec koles na svetu.
Žal pa je Adam Opel leta 1895 še pred koncem njihove kolesarske kariere umrl v starosti 58 let. Toda podjetje ni zamrlo, prevzela ga je Adamova žena Sophie in ob pomoči vseh petih sinov nadaljevala moževo zgodbo o uspehu. In nadaljevanje je bilo brez dvoma uspešno. Štiri leta je namreč trajalo preden je podjetje Opel doseglo nov mejnik in leta 1899 predstavilo prvi avtomobil, ki je bil rezultat sodelovanja s Friedrichom Lutzmannom, ključavničarjem iz mesta Dessau. Sodelovanje z Lutzmannom je bila logična izbira, saj se je slednji že dlje časa ukvarjal z avtomobilskim dizajnom. Posledično je bil prvi avtomobil (precej nerodno) poimenovan Opel Patent Motor Car, System Lutzmann.
Opel je prvim avtomobilom hkrati postavil temelje za prvo dostavno vozilo, hkrati pa so se z njim začeli udeleževati avtomobilskih dirk. A avtomobil se je 'izkazal' z zgolj povprečno izdelavo, posledično pa se je hitro skrhalo partnerstvo z Lutzmannom. Namesto tega se je vodstvo Opla obrnilo na pomoč k francoskemu avtomobilskemu proizvajalcu Darracq (kasnejšemu ustanovitelju znamke Alfa Romeo) in nastal je nov tip avtomobila z Darracqovo šasijo, Oplovo karoserijo in dvovaljnim motorjem. Avtomobil, znan pod imenom Opel-Darracq, je v proizvodnjo prišel leta 1902 in v njej ostal vse do leta 1907. V tem času je iz tovarne zapeljalo preko tisoč novih Oplov, podjetje pa se je razširilo v Berlin, kjer je odprlo prvo pravo avtomobilsko tovarno.
Kratek čas v proizvodnji celo letalski motorji
Prvi novi model avtomobila, ki je zapeljal iz tovarne v Berlinu, je bil hkrati tudi prvi avtomobil, ki ga je Opel zasnoval samostojno, govora pa je o modelu 4/8hp. Avtomobila se je kasneje prijel vzdevek 'zdravnikov avtomobil' (Doktorwagen), saj je zaradi svoje kvalitetne izdelave in vzdržljivosti postal priljubljena izbira zdravnikov, ki so svoje paciente redno obiskovali v bolj odročnih krajih na podeželju.
Leto 1911 je za podjetje Opel pomenilo veliko prelomnico, ki je dolgoročno vplivalo na razvoj podjetja. Po 49 letih in enem milijonu izdelanih primerkov so v Rüsselheimu prenehali z izdelavo šivalnih strojev, hkrati pa so pričeli z izdelavo plugov in letalskih motorjev za letalo tipa Euler. Kot socialno ozaveščeno podjetje je Opel istega leta ustanovil fundacijo Adama Opla, ki je skrbelo za pokojnine svojih zaposlenih. Žal je tovarno tega leta zajel močan požar in uničil večji del proizvodnje, dogodek pa je po drugi strani pripomogel k modernizaciji strojne opreme, služil pa je tudi kot navdih za izdelavo prve gasilske cisterne.
Očitno je postalo, da je Opel na pravi poti, saj si je z izdelavo cenejših in dražjih avtomobilov zagotovil kar 37,5-odstotni tržni delež v Nemčiji. Hkrati so uspehe beležili na dirkališčih: leta 1928 je Fritz von Opel z vozilom RAK 2 na zaprti progi AVUS pri Berlinu dosegel najvišjo hitrost 238 kilometrov na uro in s tem postal ljubljenec naroda. Uspeh podjetja ne ostane skrit mednarodni javnosti, zato se leta 1929 ameriško podjetje General Motors odloči za nakup 80 odstotkov podjetja, zanj pa odšteje 26 milijonov takratnih dolarjev. Do dokončnega odkupa pride v letu 1931.
Usodna druga svetovna vojna
Pod lastništvom s strani General Motorsa Opel nadaljuje svoje uspehe. Leta 1931 neuspešno kandidira za izdelavo ljudskega avta (Volkswagen), kljub temu pa uspe v zgolj štirih letih izdelati preko 100.000 primerkov tega modela z oznako P4 – številka, ki je do tedaj ni uspelo doseči še nobenemu avtomobilskemu proizvajalcu v Nemčiji. Leta 1935 nato izdela prvi avtomobil s samonosno karoserijo na svetu in ga poimenuje Olympia. Proizvodnja avtomobilov je postala prioriteta podjetja in po 2,6 milijona izdelanih primerkih je bila leta 1937 proizvodnja koles prodana nemškemu proizvajalcu motorjev NSU.
A tako kot nekatera druga avtomobilska podjetja v Nemčiji je druga svetovna vojna v veliki meri prizadela tudi Opel, morda najbolj izmed vseh med njimi. Po uspešnem poslovanju v zadnjih letih in leto dni po predstavitvi naprednega modela Kapitän – avtomobil je bil že leta 1939 opremljen z 2,5-litrskim motorjem, jekleno karoserijo, neodvisnim sprednjim hidravličnim vzmetenjem in hladilnikom vode – je nacistična oblast prepovedala nadaljnjo proizvodnjo avtomobilov. Namesto tega je podjetje pričelo z izdelavo nadomestnih delov za vojaška letala, poleg tega pa je vojsko opremljalo s tovornimi vozili. Sodelovanje z GM-om je bilo prekinjeno, tovarni v Brandenburgu in Rüsselheimu pa sta zaradi svojih dejavnosti in povezave z vojsko leta 1944 postali tarči ameriških bombnikov.
Medvojno opustošenje je Opel vrnilo v preteklost. Zaradi uničenja tovarn so potrebovali več let, da so ponovno zagnali proizvodnjo, ta pa je bila prvih nekaj let omejena na izdelavo tovornjakov in avtomobilov, zasnovanih pred začetkom vojne. Spremembe so prišle šele leta 1950 s prenovljeno Olympio, do takrat pa je Opel že izgubil prednost pred ostalimi avtomobilskimi proizvajalci v Evropi.
Opel je tako naslednja desetletja deloval kot GM-ova podružnica v Evropi, kar se je še posebej odražalo v karoserijskih podobah avtomobilov v 60. letih (Opel Rekord, Opel Kadett, Opel Admiral in Opel GT), kot uspešnejši izmed dveh evropskih znamk ameriškega koncerna pa je Opel svoje avtomobile pod znamko Vauxhall pričel prodajati v Veliki Britaniji. V osemdesetih letih se je nato začel z modelom Corsa uveljavljati v razredu mestnih avtomobilov.
Od skorajšnjega propada do novega lastnika
Po krizi v devetdesetih letih, ko se je končalo tudi Oplovo obdobje uspehov v reliju, se je Opel začel izgubljati v povprečju in obstoj podjetja je bil postavljen pod vprašaj. Do propada na koncu kljub vsemu ni prišlo, podjetje pa danes po temeljiti prevetritvi modelne palete in celo ukinitvi nekaterih modelov (sprva Omege, kasneje pa tudi Vectre) ponovno postaja pomemben akter na evropskem avtomobilskem trgu, od letošnjega poletja po 88 letih pod novim lastnikom, francoskim avtomobilskim proizvajalcem Peugeot.
Jure Šujica
Foto: Opel
Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj