Horacio Pagani je Argentinec, ki se je v želji po izdelovanju superšportnih avtomobilov preselil v Italijo, zato lahko že takoj potegnemo nekaj vzporednic s še eno italijansko-argentinsko znamko – De Tomaso. A medtem ko je slednja pred časom že propadla, Pagani še vedno živi.
Ko danes prelistamo katerikoli avtomobilski katalog, bomo v njem po večini našli uveljavljene avtomobilske znamke, ki so na trgu že desetletja, njihovi ustanovitelji, vizionarji svojega časa, pa so že pred časom zapustili ta svet. Vseeno pa še danes najdemo posameznike, ki skrbijo za premikanje meja in živijo svoje otroške sanje. Eden takšnih je Horacio Pagani, argentinski avtomobilski navdušenec, ki že vse od malih nog živi za avtomobile.
Večini avtomobilske javnosti je Horacio Pagani znan kot nekdanji inženir italijanske avtomobilske znamke Lamborghini. Čeprav je to obdobje v njegovi karieri pustilo neizbrisen pečat, pa je bila to le ena izmed številnih prelomnic v njegovi karieri, ki se je v bistvu začela kmalu po letu 1955. Da bo Horacio svoje življenje posvetil avtomobilizmu, je bilo namreč jasno že kmalu po njegovem rojstvu. Že vse od malih nog je namreč velik del svojega časa namenjal izdelavi lesenih avtomobilov in skic, poleg tega je bil stalni gost v delavnici krajevnega modelarja, Tita Ispanija, kjer je spoznaval lastnosti posameznih materialov.
Da Vincijev navdih in Fangijevi uspehi
A če se je sprva zdelo, da je izdelovanje lesenih miniatur le kratkotrajen hobi, se je skozi najstniška leta izkazalo, da Horacio misli povsem resno. V najstniških letih se je tako navdušil nad argentinskim herojem, petkratnim svetovnim prvakom formule 1, Juanom Emanuelom Fangiem, in Leonardom da Vincijem. Predvsem slednjemu je sledil v vseh pogledih, saj je bil ta po eni strani teoretik, ki pa je večji pomen namenjal praksi. To je Paganiju predstavljalo težave na univerzi, kjer je velik del izobraževanja temeljil na teoriji, ki pa zanj ob nabranih izkušnjah ni imela pretiranega pomena. Prej je bila zanj to ovira, saj Horacio čas na univerzi opisuje kot enega izmed zahtevnejših obdobij svojega življenja.
Še preden je Pagani prišel na univerzo, pa je s prijateljem Gustavom 'Gustavitom' Maranijem že izdelal par prvih motociklov, kros motor s 125-kubičnim Sachsovim agregatom in čoper z 48-kubičnim Deemovim enovaljnikom. Omenjena motocikla sta v domačem kraju Casilda postala izredno prepoznavna, na njun račun pa je Horacio Pagani še pred koncem srednje šole od podjetja iz Mar del Plate dobil karoserijo puščavskega 'buggyja', jo poveznil na šasijo odsluženega Renaulta Dauphene (ki jo je pred tem skupaj z motorjem temeljito pregledal in popravil) in tako izdelal svoj prvi avtomobil.
Po končani univerzi je Pagani odprl svojo prvo delavnico, 80 kvadratnih metrov velik objekt, poimenovan Tajer. V njem pa sprva ni izdeloval le avtomobilov, ampak vse, kar so naročniki zahtevali, od jeklenih barskih stolov in klopi naprej. A sčasoma so se vendarle pojavila naročila na področju avtomobilizma in prometa. Leta 1978 je tako za lokalni radio izdelal mobilni studio, v prihodnjih letih pa celo svoj dirkalnik za nekdanjo serijo formule 2, na osnovi tovorne prikolice je razvil merilnik grobosti vozne podlage, prvo tovrstno napravo v Južni Ameriki.
Ključna selitev v Italijo
Na začetku smo zapisali, da je bila ena izmed največjih prelomnic v Paganijevem življenju prihod k Lamborghiniju. To se je zgodilo leta 1983, sodelovanje pa je bilo nedvomno koristno za obe strani. Medtem ko je zadržano vodstvo italijanske znamke vztrajalo pri ustaljenih proizvodnih praksah, je bil namreč prav Pagani tisti, ki je v Lamborghinijevo proizvodnjo uvedel avtoklav in kompozitne materiale, med katere spadajo tudi ogljikova vlakna. Brez njih si modernih Lamborghinijev skoraj ne moremo več predstavljati. Ne nazadnje so z njihovo močjo poskrbeli tudi za prenovljeno podobo Lamborghini Countache, predstavljene ob 30. obletnici znamke.
Čeprav je pripomogel k razvoju znamke Lamborghini, pa Pagani s svojim položajem vseeno ni bil pretirano zadovoljen, saj je bilo v realnosti dejansko uporabljenih le malo njegovih rešitev, propadel je tudi projekt avtomobila, skrit za imenom P140. Ob čedalje večjem številu naročil zunanjih proizvajalcev in hkrati želji po izdelavi lastnega avtomobila je tako leta 1991 odšel na svoje in v Modeni ustanovil oblikovalski center.
Osamosvojitev in osvojitev cilja
Šele odprtje lastnega centra je Paganiju dalo možnosti, da razvije lasten avtomobil. Ta naj bi bil poimenovan Pagani Fangio F1 v čast legendarnemu dirkaču, dobremu Paganijevemu prijatelju in hkrati človeku, ki je mlado avtomobilsko znamko povezal z znamko Mercedes-Benz. Trikraka zvezda iz nemškega Stuttgarta oziroma oddelek AMG je namreč še danes dobavitelj motorjev za vse avtomobile znamke Pagani.
Žal pa je Juan Emanuel Fangio še pred predstavitvijo prvega Paganijevega serijskega avtomobila umrl. To se je zgodilo še globoko v razvojni fazi avtomobila, Pagani pa je koncept leta 1995 v znak spoštovanja preimenoval v model C8, štiri leta pozneje pa je luč sveta naposled le ugledal tudi prvi serijski avtomobil, model C12 Zonda. Paganijeve sanje so se uresničile, sprejel pa jih je tudi avtomobilski svet. Znamka Pagani tako v nasprotju z omenjenim De Tomasom danes velja za eno izmed najbolj priljubljenih na področju športnih avtomobilov najvišjega cenovnega razreda.