55 let Adrie MobilZgodovina: Pravljične številke 3, 5 in 7 (a ne v tem vrstnem redu)

Podjetje Adria Mobil je doživelo vse: od skromnih, a vzpodbudnih začetkov do mednarodne prepoznavnosti, hudega padca in skorajšnjega propada ter novo pot na vrh med največje. Da, v Novem mestu se je v dobrega pol stoletja zgodilo zares veliko.

Zgodovina: Pravljične številke 3, 5 in 7 (a ne v tem vrstnem redu) (foto: Adria Mobil) Adria Mobil
17. 8. 2021

Uspešnost posameznega podjetja je mogoče meriti na več načinov. Podjetje je lahko uspešno zaradi dobre prodaje, zaradi razpršenosti na trgih, zaradi inovacij, ki jih prinese na trg – lahko pa tudi zaradi vsega skupaj. In prav tak primer je novomeško podjetje Adria Mobil, ki se je povrhu vsega kot ena najbolj prepoznavnih znamk v industriji uveljavilo le nekaj let po svojem nastanku, za kar so v prvi vrsti zaslužni štirje posamez­niki: Miloš Jevšček, Martin Sever, Jurij Levičnik in Stanislav Lukšič.
Čeprav so v podjetju IMV Novo mesto prve prikolice izdelali 'šele' leta 1965, pa začetki izdelave pri­kolic segajo malce bolj v pretekost. Leta 1960 se je namreč Jevšček, sicer član znane dolenjske mizarske delavnice Opremales, odločil izdelati svojo bivalno prikolico. Domača delavnica je bila seveda dobro založena z opremo in orodjem, pa tudi znanje in izkušnje niso bili problematični, zaradi česar je bilo za karoserijo in notranjo opremo hitro poskrbljeno. Nekaj več težav je bilo z izdelavo platforme, ki pa so mu jo izdelali pri podjetju Kovinar Kandija. Prva prikolica je bila tako rojena. Kaj hitro se je izkazalo, da gre za kakovosten izdelek in naročila za nove prikolice so se hitro začela vrstiti. V prihodnjem letu je Jevšček izdelal 20, leta 1962 pa že kar 50 novih prikolic in jih posledično tudi patentiral.

Naraščanje zanimanja iz Evrope

Izkazalo se je, da zanimanje za priko­lice obstaja ne le na jugoslovanskih tleh, ampak tudi v tujini. Najprej so jih odlično sprejeli na Švedskem, in sicer po zaslugi tamkajšnjega poslovneža Karla Wilhelma Karlssona. Nekako v istem obdobju, ko se je Jevščku pridružil Martin Sever, po mnenju mnogih oče prikolice, jim je streho nad glavo ter pomoč pri izdelavi kar 500 prikolic za omenjenega švedskega kupca ponudil Jurij Levičnik, direktor mlade avtomobilske tovarne IMV.

Projekt nove znamke bivalnih prikolic je tako stekel s polno paro, zaznamovala pa ga je tudi prva tipska bivalna prikolica, Adria 375, ki se je ponašala – tako kot vse njene naslednice – s kakovostno gradnjo, dobro izolacijo in torzijskim vzmetenjem, prevzetim z lahkih dostavnikov podjetja IMV. Kako kakovostne prikolice nastajajo v Novem mestu, je sicer inženir Sever dokazal kar sam, ko se je z eno izmed njih odpravil na sejem v Stockholmu, kamor je prispel brez težav. Zanimanje kupcev je bilo seveda takojšnje.

Leta 1967 se je ekipi naposled pridružil še mlad inženir Martin Lukšič in do konca desetletja je imela Adria v svoji ponudbi že tri nove modele bivalnih prikolic, 305, 380 in 450 – številka pove dolžino prikolice v centimetrih. Hkrati se je še naprej širilo zanimanje za prikolice jugoslovanskega izvora in tako lahko zastopnike za znamko Adria leta 1970 najdemo že v kar devetih evropskih državah, tako da je njihova letna proizvodnja narasla na kar 12.000.
Prav sedemdeseta leta pa so bila tudi obdobje, ko so pri Adrii naredili resne korake naprej tako pri inovacijah kot tudi pri prepoznavnosti.

Razvojni center, ki je deloval znotraj IMV-ja, je namreč pomagal razviti kar nekaj dotlej v svetu bivalnih prikolic še nikoli videnih rešitev. Prvi na svetu so pri Adrii predstavili dvojna okenska stekla in pa centralno kurjavo v prikolici, zaradi česar so postale še uporabnejše v najrazličnejših podnebjih. Za prepoznavnost znamke so skrbeli s stalim stikom z novinarji in pa z zunanjo podobo: prav leta 1970 so namreč uvedli legendarni modri pas, ki je krasil prikolice druge generacije, sem ter tja pa po kampih jadranske obale še danes vidimo kakšno izmed njih. Leta 1972 je nastala tudi tovarna v belgijskem mestu Deinze, brez katere bi le stežka izpolnjevali naročila kupcev.

Novi izdelki in razpad IMV-ja

Proizvodnja v IMV-ju je tako potekala nemoteno, konec desetletja so izdelali že skoraj 30.000 prikolic. Zaradi velikega povpraševanja so delali celo vsako prosto soboto. Ob tem pa vodilni v podjetju niso pozabili na dobrodelno noto, saj so s 40 brezplačnimi prikolicami pomagali žrtvam rušilnega potresa v Posočju in kar 1.000 (poleg tistih iz redne proizvodnje) so jih leta 1979 poslali žrtvam potresa v Črni gori, in sicer so jih tja poslali brezplačno.

Na področju proizvodnje prikolic je Adria v zgolj desetletju in pol postala evropska velesila in čas je bil za novo stopničko: izdelavo avtodoma. Prvi prototip je nastal leta 1982 na osnovi Renaultovega dostavnika, zgledovali pa so se po ameriških avtodomih. Kljub temu je bila notranja zasnova precej podobna tistim v prikolicah. Projekt oblikovanja novega avtodoma je bil sicer zaupan enemu najuglednejših slovenskih avtomobilskih oblikovalcev, Georgu Gedlu.

Ne glede na dobro delo Adrie pa so se po letu 1986 nad podjetje začeli zgrinjati črni oblaki. Finančne težave v IMV-ju so pripeljale do tega, da je podjetje razpadlo na štiri nova podjetja: Adrio Caravan, Revoz, TPV in Tado, kar pa za Adrio še vedno ni prineslo rešitve in zdelo se je, da je novomeškega ponosa po dobrih 25 letih konec in da bo v najboljšem primeru odšel v tuje roke. A vodstvo tega ni dopustilo, ustanovilo je novo podjetje Adria Mobil, ki je sprva zaposlovalo invalide, nato pa nanj preneslo dejavnost propadajočega podjetja. O tej potezi so številni dvomili, a se je izkazala za pravilno. Krmilo novega podjetja je leta 1996 prevzela Sonja Gole in začelo se je novo obdobje, ki ga je simbolično zaznamoval tudi začetek proizvodnje tako imenovanih vanov.

Ponoven začetek in skok med najboljše

Ponoven začetek pa nikakor ni bil lahek. Proizvodnja novih izdelkov je bila sprva skoraj zanemarljiva v primerjavi s tisto, ki jo je Adria doživljala v najboljših časih pod okriljem IMV-ja, a je iz leta v leto rasla, pa čeprav je bila industrija počitniških vozil v krizi. Očitno je postalo, da Adria ni odpisana, kar je dokazovala širitev proizvodnje (ta je sedaj v celoti potekala v Novem mestu) in pa zaposlovanje novih delavcev.

Že leta 1998 je proizvodnja presegla 5.000 novih vozil, kar je znašalo pet odstotkov celotnega trga. In ne le to, podjetje se je začelo širiti tudi na povsem nove trge, njegovi izdelki so dosegli kupce tudi na daljnem Japonskem. K temu je brez dvoma pripomogla tudi večja vnema delavcev, ki so postali solastniki lastnega podjetja.

V novo tisočletje je tako Adria Mobil vstopila močnejša kot kdaj prej. Ne nazadnje je podjetje osvojilo naziv najhitreje rastočega podjetja v regiji, saj se je število novo zaposlenih večalo skoraj iz dneva v dan, proizvodnja novih izdelkov pa je pomenila, da se je proizvodnja v primerjavi s tisto izpred dveh let kar podvojila. Vrhunec tega je prišel leta 2005, ko je podjetje ob svoji 40-letnici predstavilo novo tovarno, ki še danes velja za eno najsodobnejših v evropskem svetu karavaninga. Spomini na skorajšnji konec pred desetimi leti so postali le še oddaljen spomin.

Očitno je postalo, da pri Adrii znajo tako ali drugače prebroditi tudi najhujše krize – in tako je podjetje uspešno prekrmarilo tudi globalno ekonomsko krizo leta 2008. To jim je v podjetju uspelo doseči s kar štirimi novimi rešitvami za najrazličnejše potrebe in zahteve: z avtodomoma Coral Supreme Edition in Matrix ter s prikolicama Alpina (namenjena celoletni uporabi) in Aviva (namenjena poletnim potepanjem)., v katerih so združili svoje dolgoletne izkušnje in velikansko znanje.

Zadnja leta podjetju Adria Mobil ni treba več skrbeti za prepoznavnost. Več kot 55 let po tem, ko je Miloš Jevšček v domači delavnici izdelal svojo prvo prikolico, se Adria Mobil spet uvršča med tri najpomembnejše proizvajalce počitniških vozil v Evropi, vrhunski izdelki pa na salonih kampinga, kot je tisti v Düsseldorfu, redno osvajajo najvišja priznanja. In teh nikakor ni malo – ne priznanj ne izdelkov. Adrijina flota v letu 2021 namreč šteje kar šest serij prikolic, sedem serij avtodomov in še tri modele vanov. Tu pa so potem še blagovne znamke, kot je Sun Living. Ne, za obstoj tega izjemnega podjetja se ni treba bati, zanimivo pa bo spremljati, kaj se nam obeta v prihodnosti.