Zgodba mlade malezijske znamke, ki se ji je v slabih 36 letih obstoja uspelo 'ustaviti' tudi v Sloveniji.
Znamka Proton v Sloveniji ni ravno med najbolj znanimi. V Sloveniji je bila prisotna le kratek čas v 90. letih in kmalu po letu 2000, zato danes na cestah le težko vidite še katero vozilo omenjene znamke. Sami pravzaprav nikoli nismo na test prejeli niti enega njihovega avtomobila, kar se v prihodnje skoraj zagotovo še ne bo (tako kmalu) spremenilo. A znamka Proton še vedno živi – čeprav v glavnem le na azijskih trgih, 35 let po svojem nastanku.
Znamka Proton je pravzaprav nastala enako kot številne, predvsem vzhodnoevropske (danes po večini že ugasle) avtomobilske znamke, kot so Zastava, Trabant, FSO itd. – na predlog države. In tako kot omenjene znamke tudi Proton ni nastal iz nič, ampak je na pomoč priskočila ena izmed večjih avtomobilskih znamk na Daljnem vzhodu, to je Mitsubishi, ki je na začetku in še dolgo po tem zagotavljal znanje ter licence za proizvajanje avtomobilov.
Na pobudo države
Malezijski Proton ima tako korenine v letu 1979, ko je takratni predsednik malezijske vlade Tun Mahathir Mohamad predlagal ustanovitev tovarne, ki bi skrbela za proizvodnjo in razvoj avtomobilov. Proizvodnja je bila sprva precej bolj pomembna kot razvoj, saj so prvih nekaj let Malezijci izdelovali zgolj licenčne avtomobile. Vseeno pa je bil to začetek v pravo smer in eden izmed korakov Malezije k razvoju industrije po zgledu razvitejših držav.
Tri leta je trajalo, preden se je parlament soglasno odločil in potrdil začetek gradnje nove tovarne. Po tem pa so se stvari začele razpletati nekoliko hitreje. Izbrano je bilo namreč ime podjetja, to je Proton, gre pa pravzaprav za okrajšavo besedne zveze Perusahaan Otomobil Nasional, kar v prevodu pomeni 'državna avtomobilska znamka'. Sanje ministra Mohamada so bile nato dokončno uresničene 7. maja leta 1983, datum, ki velja za začetek delovanja podjetja, oziroma dve leti pozneje, 9. junija, ko je Proton predstavil svoj prvi avtomobil. To je bil model Saga, izdelan na osnovi Mitsubishija Lancerja druge generacije (z njim si je delil večino sestavnih delov), ki ga je Proton kmalu začel izvažati tudi v Singapur.
Nastanek globalne znamke?
Proton je s proizvodnjo modela Saga doživel precejšen uspeh. Sodoben avtomobil je vztrajno nabiral kupce med domačim prebivalstvom, pa tudi drugod v Aziji. Ne nazadnje so njegovo proizvodnjo in prodajo začeli tudi v Bangladešu, Bruneju, na Novi Zelandiji in Malti. A največji korak naprej je bil storjen leta 1987, ko je Proton začel izvažati svoja vozila na enega izmed največjih evropskih avtomobilskih trgov, v Veliko Britanijo. Tudi tam je Saga naletel na odličen odziv strokovne in laične javnosti, saj je leta 1988 osvojil dve zlati medalji na mednarodnem avtomobilskem salonu v Birminghamu, temu pa je leta 1989 sledilo še odprtje tovarne na Otoku.
Vse bolj je bilo očitno, da se Proton razvija v globalno avtomobilsko znamko. Poleg širitve na različne evropske in azijske trge so namreč sledili vedno novi modeli, od Tiare prek Putre Wire, Satire in še bi lahko naštevali. Omenjeni avtomobili so bili sicer cenovno dostopni, a poslani na trge, kjer je bilo zadostno povpraševanje po njih, da je znamka iz leta v leto rasla. Ne nazadnje so Malezijci leta 1996 vstopili v lastniško strukturo takrat precej obubožane britanske znamke športnih avtomobilov Lotus, kjer so kupili kontrolni delež podjetja, kratek čas pa je bil v njihovi lasti še večinski delež proizvajalca motociklov MV Agusta.
Prav z Lotusovo pomočjo je Proton na prelomu tisočletja dosegel novo prelomnico. Pravzaprav dve. Z Lotusovo pomočjo so namreč razvili prvi lasten pogonski agregat (do zdaj so v svoje avtomobile vgrajevali Mitsubishijeve motorje) z imenom CamPro, prvič uporabljen v leta 2004 predstavljenem modelu Gen-2. Druga prelomnica je bila predstavitev modela Waja, prvega avtomobila, ki ga je Proton v celoti razvil sam. S tem je Malezija po nekaterih podatkih postala šele 11. država na svetu, sposobna izdelave celotnega avtomobila od razvoja naprej.
Lotus je bil za razvoj Protona ključnega pomena v danem trenutku, vendar pa ni pripomogel k pravemu preboju. Za ta korak je bila potrebna pomoč večje znamke in pravi naslov za to se je zdel nihče drug kot Volkswagen. Partnerstvo med obema stranema je bilo vzpostavljeno leta 2004, dogovor med obema pa je bil, da Volkswagen Protonu zagotovi dostop do lastnih tehnologij, v zameno pa bo malezijska znamka v svojih proizvodnih obratih omogočila proizvodnjo vozil nemške znamke.
Propadel dogovor in skorajšnji konec
Omenjenega dogovora na koncu ni bilo, pogajanja so padla v vodo leta 2006, istega leta pa je znamka utrpela tudi hud izpad dobička v višini 169 milijonov takratnih dolarjev, kar danes znese slabih 185 milijonov evrov. V veliki meri je za to kriva malezijska vlada, ki je zahtevala občutno znižanje cen avtomobilov in s tem zagotovilo dostopnosti večjemu številu državljanov. Temu so nato sledile še špekulacije, da naj bi Volkswagen kupil večinski delež podjetja, kar se nikoli ni zgodilo.
Časi pred dobrim desetletjem so bili za Proton torej resnično težki, a jih je znamki uspelo prebroditi, in čeprav se je leta 2014 umaknila iz Velike Britanije in posledično iz EU (leta 2017 je sledila še prodaja Lotusa znamki Geely), Proton še vedno živi na azijskih trgih, kjer s ponudbo kar devetih modelov dokazuje, da vendarle še ni rekel zadnje besede.
