Peti julij 1856 je datum, ko je bila uvedena prva omejitev hitrosti na svetu. Le ta je znašala manj od hitrosti hoje pešca.
Prekoračitve hitrostnih omejitev so najpogostejši razlog za nejevoljo voznikov, ko jih policisti ustavijo z 'loparčkom' ali 'liziko' in jim napišejo plačilni nalog. In tako je že vse odkar so na cesti prisotni avtomobili – in še dlje! Prvo hitrostno omejitev so namreč uvedli pred več kot 150 leti, ravno na današnji dan, petega julija leta 1865, življenje pa je najprej grenila prebivalcem Velike Britanije, natančneje Londona.
Kot rečeno je bila prva hitrostna omejitev uvedena precej pred uvedbo avtomobilov, pa tudi merilnikov hitrosti in radarjev. Organi pregona so tako pod drobnogled sprva vzeli kočije, njihovo hitrost pa so omejili na 3,2 kilometra na uro znotraj mest in 6,4 kilometre na uro zunaj naselij. Da bi bilo vse skupaj še bolj bizarno je morala pred vsako kočijo hoditi oseba z rdečo zastavo, ki je opozarjala na prihod kočije, hkrati pa je skrbela za to, da hitrost ni bila previsoka. Prav zato je omenjeni zakon dobil ime 'Red flag Act' ali 'zakon rdeče zastave'.
Na lov za prehitrimi s kolesi
Navkljub uvedbi novega zakona, pa kazni vsaj prva leta policisti niso pisali. Zgodovinski viri tako govorijo, da naj bi bila prva kazen avtomobilu za prehitro vožnjo izrečena šele 28. januarja 1896, ko naj bi Walterja Arnolda ujeli med vožnjo s hitrostjo 13 kilometrov na uro v območju, kjer je najvišja hitrost znašala le 3,2 kilometra (dve milji) na uro. Arnolda naj bi med prehitevanjem nosilca rdeče zastave opazil policist in se zapodil za njim – s kolesom, ter ga naposled tudi ujel. Arnold je moral za svoje dejanje plačati en šiling.
Sicer pa pisanje kazni za prehitro vožnjo na podlagi ocene hitrosti s strani policista v tistih časih ni bilo nič nenavadnega – še več, šlo je celo za stalno in z zakonom podprto prakso, zaradi česar je bilo napačnih ocen najverjetneje zelo veliko. Prvi policijski radarji so bili namreč predstavljeni šele leta 1947 v mestu Glastonbury v ameriški zvezni državi Connecticut.