Pred 95. leti je na ceste zapeljal prvi avtomobil, ki je nastal v sodelovanju s slovito znamko Hispano-Suiza
Prestiž in cenovna dostopnost sta dva pojma, ki v avtomobilskem svetu in drugod običajno ne gresta z roko v roki. Tudi Škoda Superb kot vrh ponudbe češke znamke zato navkljub precejšnji meri udobja in opreme ne velja ravno za prestižen avtomobil. A bili so časi, ko je Škoda veljala tudi za proizvajalca vozil za ljudi najvišjega reda, ko se je primerjala z najimenitnejšo avtomobilsko smetano in ko je zadostila tudi potrebam čehoslovaškega predsednika Tomáša Garrigueja Masaryka.
Škoda je s češko oziroma čeho-slovaško politično smetano sodelovala že od nekdaj in tako je njhova vozila uporabljal tudi legendarni predsednik, ki je državo vodil kar 17 let, med letoma 1918 in 1935. Njihova vozila je nenazadnje uporabljal vse od prihoda na oblast, leta 1925 pa je pri Škodi naročil izdelavo povsem nove protokolarne limuzine, s katero v projektu združil proizvajalca množicam dostopnih avtomobilov Škoda in pa butično špansko (ter nedavno obujeno) avtomobilsko znamko Hispano-Suiza.
25. junija tega leta je namreč Masaryk naročil izdelavo novega avtomobila, ki ga bo poganjal šestvaljni bencinski motor, nameščen v šasijo španskega porekla. Vozilo je bilo eno izmed 100 izdelanih med letoma 1926 in 1929 na tej šasiji, vsako izmed vozil pa je bilo narejeno povsem po želja naročnika, kar pomeni, da so nekatera izmed njih nastala tudi v drugi delavnicah. Sicer pa je bila izdelava dotičnega primerka precej dolgotrajna, saj je Masaryk svoje vozilo lahko prevzel šele 10. maja 1926.
Usoda vozila ostaja neznana
Za pogon 5,5 metrov dolgega avtomobila je sicer skrbel 6,7-litrski vrstni šestvaljnik, ki je ponujal za današnje razmere skromnih 99 kilovatov oziroma 135 'konjev' moči – še posebej ob upoštevanju dejstvo, da je vozilo tehtalo približno 2,7 tone. Velik delež mase je sicer predstavljal prav motor, saj je zgolj ročična gred, izdelana iz 350-kilogramskega bloka jekla tehtala 45 kilogamov. No, kljub temu je vozilo doseglo najvišjo hitrost 130 kilometrov na uro.
Omenjena Škodina limuzina velja za avtomobil z najdaljšim 'delovnim stažem' med vsemi protoklarnimi vozili na Češkem. Masaryk ga je namreč uporabljal vse do leta 1935, ko je zaradi zdravstvenih težav končal svoj mandat, leto dni kasneje pa je avtomobil v svojo last prevzela Škoda. Zanimivo ob tem je, da je Masaryk na njem uporabljal kar tri različne registrske oznake, sprva 'N-1', nato 'P-118', v kolikor je želel potovati anonimno pa so na vozilo namestili oznako N-XIV-842.
Pri Škodi ocenjujejo, da je izmed 100 vozil, izdelanih v sodelovanju med češko in špansko-francosko znamko vsaj peščica prživela do današnjih dni. Žal pa tega ne morejo trditi za Masarykovo limuzino. Za vozilom, ki se je v mesto Mlada-Boleslav vrnilo 17. marca 1936, se je namreč kmalu izgubila vsaka sled, njegova usoda pa tako ostaja neznana.
Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj