Zgodovina: Vauxhall – starejša Oplova 'podružnica'

Britansko podjetje, ki je svojo pot pričelo v navtični industriji, je kasneje po sili razmer izgubilo svojo identiteto in čar preteklosti, od katerega sta ostala le še slavno ime in logotip.

Zgodovina: Vauxhall – starejša Oplova 'podružnica' (foto: Vauxhall) Vauxhall
28. 6. 2018

Vauxhall je britanska avtomobilska znamka, ki je v Evropi še najbolj poznana kot neke vrste podružnica nemškega Opla za britanski trg. Manj znano je, da so pod istim imenom nastajali tudi avtomobili za avstralski trg, obe znamki sta bili namreč še pred letom dni v lasti General Motorsa. Skoraj zagotovo pa niste vedeli, da je Vauxhall pravzaprav starejši od obeh podjetij in da se tako ali drugače že od samega začetka ukvarja s transportom in proizvodnjo vozil.

Zgodba podjetja Vauxhall se je začela leta 1857, ko je Alexander Wilson ustanovil eno izmed danes najstarejših še živečih britanskih podjetij. Njegov namen je bil proizvodnja ladijskih parnih motorjev, že čez šest let pa je podjetje odkupil Andrew Betts Brown in mu hkrati dal ime Vauxhall. Zgodovinsko ime izhaja iz srednjega veka. V 12. stoletju je namreč britanski kralj John Fulku le Brantu dodelil nekaj zemlje, njegovo domovanje pa je postalo znano kot Fulk's Hall. Kasneje se je ime preoblikovalo v Faweks Hall, nato v Foxhall in nazadnje v Vauxhall. Ime je kasneje prevzela kar celotna četrt v južnem delu Londona, kjer domuje podjetje Vauxhall. Betts-Brown je posledično prevzel tudi le Brantov zaščitni znak, slavnega grifona, mitološko bitje z orlovo glavo in levjim trupom.

Po Betts-Brownovem prevzemu je podjetje razširilo svojo dejavnost in začelo izdelovati tako imenovane portalske ali potujoče žerjave, ki jih največkrat vidimo v različnih tovarnah in ladjedelnicah. Kljub prevzemu je Wilson ostal v podjetju, kjer je deloval vse do leta 1894. Prav z njegovim odhodom pa so se v podjetju začele spremembe. V luči vse večje priljubljenosti nove vrste goriva se je Vauxhall usmeril v razvoj in proizvodnjo bencinskih motorjev. Prve sadove svojega dela so začeli žeti leta 1897, ko so z novim enovaljnim bencinskim motorjem opremili manjšo barko Jabberwock.

Iz navtike neposredno v avtomobilski svet

Omenjeni motor je bil za znamko nedvomno velika prelomnica, saj je naposled našel svoje mesto v prvem avtomobilu znamke. Ta je na cesto zapeljal leta 1903, za njegov nastanek pa je v največji meri kriva velika želja direktorjev podjetja, F. W. Hodgesa in J. H. Chambersa, da izdelata vse bolj priljubljen tip novega prevoznega sredstva, avtomobil.

Začetek je bil, kot vedno, skromen. Prvi predstavljeni avtomobil je bil opremljen z že omenjenim enovaljnim motorjem, ki je proizvedel le pet 'konj'. Avtomobil ni imel strehe, vrat, vzvratne prestave ali celo volanskega obroča – za upravljanje je skrbel zgolj preprost vzvod, poleg tega pa je bil s ceno 136 funtov za tiste čase precej drag. Kljub temu je v dvo- in štirisedežni zasnovi našel skupno 40 kupcev, do danes pa sta se ohranila le dva primerka.

Po obetavnem začetku je Vauxhall že naslednje leto predstavil nov avtomobil s šestimi 'konji' in pa vodnim hlajenjem. Kljub še vedno skromni moči je avtomobil dosegel največjo hitrost 30 kilometrov na uro. Z njim je novi direktor podjetja Percy Kinder nastopil na tako imenovanem testu zanesljivosti, reliju med Londonom in Glasgowom, kjer je naravnost blestel. Hkrati je bila ta preizkušnja tudi povod za uvedbo volanskega obroča.

Selitev in osamosvojitev

Leto 1905 je bilo pri Vauxhallu leto sprememb. Zaradi prostorskih težav se je bil oddelek za avtomobilsko in navtično proizvodnjo prisiljen preseliti iz Londona, svoje novo domovanje pa je našel v mestu Luton, 50 kilometrov severozahodno od Londona. S selitvijo pa se je začela krhati tudi povezava z matičnim podjetjem, Vauxhall Iron Works, in naposled je bilo leta 1907 ustanovljeno novo podjetje, Vauxhall Motors.

Prav z ustanovitvijo Vauxhall Motors pa je podjetje zares zaživelo. Začela se je namreč proizvodnja športnih avtomobilov. Leta 1908 je tako na ceste zapeljal Y-Type Y1, s katerim je podjetje nastopalo na relijih, služil pa je tudi kot navdih za A-type, enega izmed najhitrejših avtomobilov tistega časa, ki je še pred prvo svetovno vojno po zaslugi izredno cenjenega trilitrskega motorja dosegel največjo hitrost 160 kilometrov na uro.

Prva svetovna vojna je bila za znamko skoraj usodna. Medtem ko so še med vojno uspešno nastajali avtomobili tipa C in D, je po vojni zanimanje zanje upadlo. Podjetje se je zato kljub dobremu predvojnemu pedigreju znašlo v finančnih težavah in po letu 1919, ko je podjetje zapustil glavni inženir znamke, Laurence Pomeroy, je vodstvo Vauxhalla začelo iskati strateškega partnerja.

Ameriški rešitelj

Šest let so trajale muke in težave Vauxhalla, preden je naposled leta 1925 prišla rešitev v obliki General Motorsa (GM). Ta je v tistem času začel z intenzivno širitvijo v Evropo, ne nazadnje je štiri leta po nakupu Vauxhalla kupil tudi nemško znamko Opel. Znesek, ki ga je GM odštel za nakup podjetja, je znašal 2,5 milijona takratnih ameriških dolarjev.

Z nakupom Vauxhalla so se pri britanski znamki začele korenite spremembe. Namesto nekdanjih prestižnih limuzin in športnih avtomobilov je znamka začela izdelovati manjše in cenovno dostopnejše avtomobile, začenši z modelom Cadet leta 1930 in ustanovitvijo nove znamke tovornih vozil Bedford. Evropskemu trgu namenjena tovorna vozila so bili sicer 'le' preoblikovani Chevroletovi tovornjaki, saj so uporabljali skupno šasijo.

Prva leta ameriškega lastništva je Vauxhall posloval dobro. Proizvodnja je tako kot pri Oplu rasla, s tem pa tudi dobiček. Tako je bilo vse do leta 1939, ko je v Evropi izbruhnila druga svetovna vojna. Avtomobilska proizvodnja je bila zaustavljena, namesto tega pa naj bi se začela proizvodnja tankov tipa Churchill. To je bil tudi eden izmed razlogov, zakaj so nemške sile avgusta 1940 organizirale bombni napad na tovarno v Lutnu, v katerem je umrlo 39 delavcev. Kljub temu pa so do konca vojne proizvedli več kot 5.600 tankov.

Konec samostojnosti

Po koncu vojne se je Vauxhall še nekoliko bolj usmeril v proizvodnjo vozil za širok krog kupcev. Iz tovarne so začeli prihajati novi modeli in podjetje je raslo, a je počasi izgubljalo lastno identiteto. Potem ko je General Motors zanemarjal Opel, je nemško avtomobilsko podjetje ponovno zaživelo, britansko podjetje pa mu je postajalo vedno bolj podrejeno. To se je dogajalo vse do začetka krize v britanski avtomobilski industriji ob koncu šestdesetih let prejšnjega stoletja. General Motors se je zato odločil, da evropsko vejo Vauxhalla v celoti podredi Oplu in njihovi modelni paleti, tako pa je ostalo vse do lani, ko je obe podjetji kupil koncern PSA, in je tako še danes.