Yugo Florida je bil velik skok za nekdanjo Zastavo, toda avtomobil, ki bi bil lahko uspešnica, je zaradi slabe kakovosti in drugih težav dočakal klavrn konec.
V osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je takratna jugoslovanska avtomobilska tovarna Zastava po modelih 750 in 101, ki ji bolje poznamo pod imeni fičko in stoenka, z novim modelom Yugo45 začela bolj odpirati na izvozne trge. Z večanjem prodajnih številk so v Kragujevcu postali tudi bolj ambiciozni in tako se je začel razvoj modela Florida, ki je to ime dobil v čast vzpodbudnega začetka prodaje Yuga 45 v ZDA.
Preberite še:
Prvotno ime, s katerim je vodstvo Zastave želelo poimenovati nov avtomobil, je bilo - Sonata, a so kasneje izvedeli, da je ime že zaščitil južnokorejski proizvajalec Hyundai in novi avtomobil je postal Florida. Na nekaterih trgih se je najsodobnejši Zastavin model, ki je nastajal pod delovno oznako Zastava 103, imenoval Yugo Sana.
Zastavini strategi so si želeli bolj izrazito obliko zunanjosti kot so jo bili sposobni zrisati v lastnem oblikovalskem oddelku in zato so se obrnili na slavnega Giorgetta Giugiara, ki se je ravno takrat ukvarjal z oblikovanjem Fiatovega modela Tipo. In tako naj bi oblika Floride pravzaprav nastala na osnovi ene od zavrženih idejnih skic omenjenega italijanskega avtomobila.
Premierna predstavitev novega Zastavinega avtomobila je bila pompozna, Florido so na krstu pospremili z velikim ponosom, saj je bil najdražji model, ki ga je tovarna ustvarila do takrat. Na premiero so povabili 150 novinarjev in ko so z avtomobila potegnili zastor, je bilo slišati glasne ovacije in vzklike navdušenja. Za Jugoslavijo je bil to velik korak naprej, pravi avtomobil, zasnovan za devetdeseta leta, le da takrat nihče ni vedel, kako težko obdobje je čakalo državo.
Novo Florido so v primerjavi s prejšnjimi Zastavinimi avtomobili krasili privlačen videz, prostorna notranjost in velik prtljažnik. Predstavili so ga kot družinski, večnamenski avto, primeren za mestno vožnjo, pa tudi za daljša potovanja. Na novinarsko vprašanje, kakšna bi bila cena novega avtomobila, so odgovorili, da med 13.500 in 15.000 takratnih nemških mark .
Na predstavitvi je bilo napovedano, da bodo v Yugo Florida vgradili bencinske motorje s prostornino od 1,1 do 1,6 litra in Fiatov 1,7-litrski dizelski motor. S sodobnim McPhersonovim prednjim vzmetenjem in zadnjo poltogo premo je Florida obetala dobre vozne lastnosti, vozniku pa je bila namenjena za tiste čase precej moderna armaturna plošča.
Serijska proizvodnja se je začela šele poldrugo leto po predstavitvi, linijo v kragujevški tovarni so zagnali oktobra 1988. Načrtovana letna proizvodnja je bila med 60.000 in 100.000 avtomobilov, od tega bi jih 70 odstotkov šlo za izvoz. Toda nič ni šlo po načrtih in kljub temu, da so bili dobaviteji komponent pretežno srbska in hrvaška podjetja, je v dobavni verigi prihajalo do težav, precejšnja cokla pa je bila tudi slaba kakovost materialov in sestave.
Po razpadu Jugoslavije in sankcijah proti Srbiji se je vse skupaj še dodatno zapletlo in proizvodni načrti so postali utopija. Poleg tega je bila tovarna močno poškodovana v Natovem bombardiranju. Leta 2000 se je proizvodnja delno prenovljene Floride nadaljevala in čeprav so si pri Zastavi nadejali ponovnega vstajenja, se je pot najsodobnejšega avtomobila po dvajsetih letih končala z vsega nekaj več kot 30.000 izdelanimi primerki.
