Največja neznanka je nadzor nad kršitelji, pri katerem naj bi na DARS-u želeli pridobiti podatke o vozilih in voznikih iz baz, do katerih naj ne bi imeli dostopa.
S prvim decembrom lanskega leta je DARS, upravljavec slovenskega avtocestnega omrežja, uvedel težko pričakovan sistem elektronskega cestninjenja, kar pomeni, da se slovenski vozniki po 13 letih in pol počasi poslavljamo od uporabe klasičnih vinjet, nalepljenih na vetrobransko steklo. Te so bile uvedene s prvim julijem 2008, zadnjim pa bo veljavnost potekla s koncem tega meseca, zaradi česar je pričakovati, da bo večina voznikov nakup nove opravila v teh dneh.
Nove vinjete je sicer mogoče kupiti preko spleta, pa tudi na bencinskih servisih, pri čemer bo moral voznik oziroma lastnik vozila v sistem vnesti registrsko oznako vozila, za katerega kupuje vinjeto in pa podatek o tem, za vozilo katerega cestninskega razreda kupuje vinjeto. Vinjeta je namreč kot rečeno vezana na registrsko oznako vozila, za razrede 1, 2A in 2B, pa cene vinjet še naprej ostajajo enake: cene letnih vinjet še naprej ostajajo 55, 110 in 220 evrov.
Uvedba elektronske vinjete razumljivo prinaša nekaj prednosti – pa tudi slabosti. Ena največjih vrednosti je zagotovo konec mučnega in dolgotrajnega odstranjevanja pretečenih nalepk z vetrobranskih stekel, druga pa ta, da bo veljavnost letnih vinjet poslej znašala natanko 12 mesecev in ne več od 1. decembra do 31. januarja – kar pa rednim uporabnikom letnih vinjet v praksi situacije nikakor ne spremeni.
Vezava letne vinjete na registrsko oznako pa vseeno prinaša nekaj pomislekov. Ob nakupu vinjete in vpisu registrske oznake v sistem bo moral namreč voznik v sistem vnesti tudi cestninski razred ne pa tudi znamke in modela vozila. S tem bo voznik postal odgovoren za morebitno napačno izbiro vinjete. Kazen za ta prekršek sicer znaša vsaj 300 evrov.
V isti sapi na drugi strani na DARS-u zagotavljajo, da bo sistem lahko razlikoval med vozili 2A in 2B, hkrati pa bo lahko prepoznaval, ali posamezna registrska oznaka pripada vozilu na sliki, ali pa je bila ukradena oziroma nameščena na drugo vozilo. Posledično se zdi, da bi sistem lahko že na podlagi vnesene registrske oznake sam določil, v kateri cestninski razred spada posamezen avtomobil in vozniku dodelil ustrezno vinjeto. S tem bi zmanjšali možnost napak pri vnosu – pa tudi morebitnih goljufij. Medtem ko poznavalci sistemov za elektronski nadzor prometa in cestninjene menijo, da tehnična avtomatska prepoznava kategorije vozil v praksi ni mogoča, pa pri DARS-u o tem, na kakšen način naj bi sistem deloval, molčijo.
V kolikor sicer pride do napak pri vnosu podatkov in je kupec že izvedel plačilo, Marjan Koler, predstavnik za stike z javnostmi pri upravljavcu avtocest sicer poudarja, da je težavo mogoče rešiti s klicem na telefonsko številko 01 518 8 350 oziroma s pošiljanjem reklamacije na elektronski naslov evinjeta@dars.si. Vsako pritožbo naj bi obravnavali ločeno, stranki pa nato povrnili sorazmerni delež neporabljene vinjete, pri čemer bo zaračunan administrativni strošek v višini šestih evrov.
Na DARS smo se sicer obrnili tudi v zvezi z nadzorom nad uporabo elektronskih vinjet. O podrobnostih delovanja nadzornega sistema, taktike nadzora in pa metodologije dela nadzornikov ne želijo govoriti, pojasnjujejo pa, da bo sistem, ko bo ugotovil, da ima vozilo veljavno vinjeto, sistem podatek o skenirani registrski tablici izbrisal. Ob kršitvah, torej vožnji brez veljavne vinjete, bo sistem podatek shranil za potrebe kazenskega postopka.
S prihodom elektronskih vinjet bodo sicer iz vozil odstranjeni vsi znaki o tem, ali je vozilo opremljeno z vinjeto, ali ne. Predvideno je bilo, da bo to mogoče preveriti z vnosom registrske oznake v sistem na spletni strani DARS-a, kjer je mogoče kupiti vinjeto, vendar pa je sistem trenutno nedostopen javnosti, saj je orodje in njegovo delovanje pod drobnogledom Informacijskega pooblaščenca.
DARS želi dostop do policijskih baz podatkov?
Medtem ko na DARS-u molčijo v povezavi s sistemom za nadzor elektronskih vinjet, pa smo iz neuradnega vira, ki pa je dobro seznanjen s tovrstno tehnologijo izvedeli, da naj bi bil nadzor, kakršnega opisujejo na DARS-u, v praksi nemogoč. Navkljub trditvam tiskovnega predstavnika DARS-a naj bi bilo takojšnje preverjanje veljavnosti in skladnosti vinjet z vozilom ter registrsko oznako iz tehničnega vidika nemogoče. Namesto tega naj bi se na DARS-u želeli povezati z bazo EMRVL, ki jo upravlja policija, vendar pa naj za to ne bi obstajala pravna podlaga – čeprav naj bi sistem začel delovati že čez nekaj dni. Hkrati se šušlja, da naj sistem nadzora v praksi ne bi začel delovati vsaj pol leta.
Težava se seveda pojavi v primeru nakupa rabljenega avtomobila, ki naj bi bil domnevno opremljen z vinjeto, prodajalec pa se je odločil, da bo registrske oznake prepustil v uporabo novemu lastniku. Novemu lastniku bo tako preostalo le, da mu verjame na besedo, da je vozilo opremljeno z vinjeto, ali pa od njega zahteva potrdilo o nakupu vinjete, saj bo za morebitno neuporabo odgovoren novi voznik, ki bo tako prejel tudi kazen.
Sicer pa so na DARS-u že pred časom začeli na uvedbo elektronskih vinjet opozarjati tudi v tujini. Sredi januarja so tako v 12 evropskih državah - Avstrija, BiH, Češka, Hrvaška, Italija, Madžarska, Makedonija, Nemčija, Poljska, Romunija, Srbija in Švica - začeli objavljati oglase, s katerimi opozarjajo na uvedbo novih vinjet. Kampanja bo predvidoma trajala vsaj do konca poletja, tuji (in domači) kupci pa bodo še naprej lahko kupovali vinjete na istih prodajnih mestih kot doslej – na mejnih prehodih, bencinskih servisih in pa preko telefona. A ne glede na to, vinjet v fizični obliki ne bo več, kar bo vsaj na začetku zagotovo pripomoglo k zmedi.