Urednik Avto magazina Matjaž Korošak se je v tokratnem uvodniku posvetil zadnjim predlogom, kako narediti mobilnost v Sloveniji okolju bolj prijazno.
Včasih se mi res zazdi, kot da bi se vlada z vsemi svojimi pooblaščenimi uradi, strokovnjaki in agencijami dobesedno delala norca iz vseh, ki so lastniki avtomobila, vzorni plačniki vseh mogočih (seveda tudi okoljskih) dajatev in resni vplačniki v državni proračun. In ja – da avtomobili in seveda večina prometa, ki ga poganjajo motorji z notranjim zgorevanjem, do okolja niso prav prijazni, vemo. A trenutne alternative pač še niso najbolj uporabne, kaj šele dostopne in sprejemljive. A ne glede na to, kaj si mislim o agresivnem prehodu na elektrifikacijo – to je smiselna alternativa, vsaj na dolgi rok.
Zdaj pa spet malo nazaj v domače loge, kjer je vladna politika prehoda na okoljsko sprejemljivejši način mobilnosti, milo rečeno, kaotična. Zadnji dokument, ki je pricurljal v javnost in se je vlada potem od njega ogradila, pomeni le to, da so ga pisali od realnosti zelo odtujeni »strokovnjaki«, ki živijo v mestnem središču in se do udobnega sedeža v pisarni lahko sprehodijo. Vsi ostali se pač znajdite!
Tako nekako je mogoče razumeti številne restriktivne ukrepe, ki jih predlaga osnutek zakona (plačljiv vstop v mesta in omejitev hitrosti na 30 kilometrov na uro, obdavčitev službenih parkirišč, dodatna obdavčitev drugega avtomobila itn.). Da o razmišljanju o dodatnih obdavčitvah vozil z motorji na notranje zgorevanje sploh ne govorim. Skratka – kot vedno in vse pogosteje – vladni možganski trust (no, gre za konzorcij, ki ga vodi IJS) je torej v ihti in brez upoštevanja slovenskih posebnosti in zmožnosti na področju osebne mobilnosti spisal predvsem kup nelogičnih omejitev. Ne da bi najprej pomislili na rešitve! Kako simptomatsko ...
Seveda, ukvarjati se z zapletenimi in dragimi rešitvami (izgradnja polnilne infrastrukture in dostopnost, finančni vzvodi, birokracija) je bistveno težje kakor pripraviti nekaj birokratskih prepovedi. Pa kaj, če večina Slovencev živi na podeželju. Pa kaj, če v Sloveniji dnevno migrira v center kakšnih 140.000 ljudi ... Pa kaj, če je povprečna dolžina poti po osebi skoraj 33 kilometrov. Pa kaj, če vsaka druga delovno aktivna oseba odhaja na delo v drugo občino ...
Vlada se je od ekstremno omejevalnih predlogov sicer ogradila, toda dejstvo je, da so zapisani v scenariju nacionalne prenove energetskega in podnebnega načrta. Kako in zakaj je tak dokument prišel v javnost, ni znano. Morda pa je samo tiho testiranje odziva javnosti. Kakor koli, če je soditi po tem scenariju, si bo treba omisliti dobre športne copate – in ne novih pnevmatik. Ali pa je morebiti res že skrajni čas za … stranko voznikov?
Preberite še: Izšel je novi Avto magazin: Preverili smo, zakaj se pogon na zadnji kolesi znova vedno bolj uveljavlja in kje bodo v letošnji poletni sezoni potekala dela na cestah. Testi: Audi RS3, BMW M850i xDrive