Tako varno se na cestah počutimo Slovenci! Se strinjate z rezultati?

Vozniki in drugi udeleženci v prometu so vse manj tolerantni do alkohola za volanom.

Tako varno se na cestah počutimo Slovenci! Se strinjate z rezultati? (foto: Policija) Policija
7. 12. 2021

Prometna varnost je v Sloveniji v letošnjem letu znova občutno nazadovala, o čemer smo nedavno že poročali. Veliko je k temu očitno pripomogla pomanjkljiva uporaba varnostnega med vozniki in potniki v avtomobilih. In ker smo že zakorakali v mesec december, ki ga zaznamujejo številne zabave ter praznovanja, bo v prihodnjih tednih velik dejavnik tveganja predstavljal tudi alkohol. Na AVP in policiji so zato včeraj že pričeli z novo preventivno akcijo, v sklopu katere bodo poostreno nadzorovali prisotnost alkohola v krvi udeležencev v prometu.

Preberite še: Slovenske ceste znova beležijo višjo smrtnost: tu je razlog!

Pred začetkom akcije pa so pri AVP pripravili tudi zanimivo anketo o dejavnikih v prometu, zaradi katerih se počutijo najbolj ogrožene oziroma kako varne se počutijo. Povprečna ocena varnosti med udeleženci v prometu sicer na lestvici od ena do pet znaša 3,28, pri čemer je 46 odstotkov anketirancev dejalo, da se v prometu počutijo srednje varno, 37,9 odstotka pa varno (ocena štiri). Med 1.514 anketiranci je 75,4 odstotkov voznikov avtomobilov, preostali udeleženci pa so bili pešsi, kolesarji in potniki v vozilih. Vozniki avtomobilov so torej prevladovali, vsak tretji sodelujoči pa je imel vozniški izpit vsaj 40 let in na leto prevozi med 10.000 in 20.000 kilometri, kar pomeni, da je šlo za izkušene voznike ter voznice.

Sklepčni pri najhujših kršitvah

Kot največji problem so anketiranci v telefonski in spletni raziskavi izpostavili prometno infrastrukturo, ki ne omogoča pretočnosti, neurejena cestišča, tovorni promet v naseljih in pa dela na cestah v turistični sezoni. Omenjene štiri težave so prejele oceno 3,74 ali več. Na drugi strani pri dejavnikih tveganja med vozniki največ anketirancev izpostavlja alkohol (4,47), nato vožnjo v napačno smer po avtocesti (4,38) in agresivna vožnja (4,37).

Alkohol je sicer v zadnjih treh letih v prvih 11 mesecih posameznega leta na letni ravni botroval približno 250 prometnim nesrečam, v katerih je umrlo med pet in osem oseb. Zaradi vseh zgornjih podatkov zato ni presenetljivo, da več kot polovica vprašanih podpira popolno prepoved alkohola za volanom. Velik delež anketiranih ob tem podpira ukrep uvedbe alkoholnih ključavnic za poklicne voznike ter tiste, ki so že vozili pod vplivom alkohola.

Preberite še: Koliko je pri nas napihal neslavni rekorder?

Med nasprotniki zgornjih ukrepov najbolj izstopajo moški, stari med 31 in 45 let, ki živijo v ruralnih območjih in/ali na področju jugovzhodne Slovenije. Hkrati statistika kaže, da se je največji delež prometnih nesreč, pri katerih je botroval alkohol zgodil ravno v Posavski regiji.

Tudi proti morebitnim ukrepom

Sicer pa številni anketiranci podpirajo še nekatere druge predloge, s katerimi bi omejili pojavnost največjih dejavnikov tveganja v prometu. 61,2 odstotka jih tako podpira obvezno uporabo čelade na kolesih ne glede na starost, 58,3 odstotke pa jih podpira tudi splošno prepoved kajenja v avtomobilu.

Med ukrepi, s katerimi se anketiranci ne strinjajo so uvedba splošne omejitve v naseljih na 30 kilometrov na uro, kakršno so nedavno uvedli v Parizu, manj kot polovica voznikov pa podpira tudi popolno uporabo mobilnega telefona v avtomobilu – tudi v prostoročnem načinu.