Trg rabljenih avtomobilov - Cene avtomobilov v nebo: se sploh splača kupiti nov avtomobil ali ne?

Ob pomanjkanju novih vozil na domačem in tujih trgih se posamezniki pogosteje odločajo za nakup rabljenih vozil, teh pa je po eni strani manj, po drugi pa so dražji. Vrh vsega pa se pojavlja še vprašanje morebitnih prevar in skritih napak. Je nakup rabljenega avtomobila v tem trenutku sploh smiseln?

Trg rabljenih avtomobilov - Cene avtomobilov v nebo: se sploh splača kupiti nov avtomobil ali ne? (foto: Amc) Amc
20. 10. 2021

V avtomobilskem svetu trenutno vlada precejšnja zmešnjava. Avtomobilska proizvodnja in prodaja sta zaradi težav pri dobavi polprevodnikov globalno dosegli najnižjo točko v zadnjih nekaj letih oziroma kar po izbruhu gospodarske krize jeseni leta 2008. A težava še zdaleč ni v tem, da bi bilo zanimanja in naročil za nakup novih avtomobilov premalo. Nikakor!

Čeprav proizvodnja novih vozil zadnje mesece upada, kar kažejo tako domači kot mednarodni kazalci – takšen trend pa naj bi se ravno zaradi neurejenega stanja pri dobavi čipov nadaljeval vsaj do konca letošnjega leta –, pa zanimanje za nakup novih vozil ostaja na enaki ali celo nekoliko višji ravni. Najboljši pokazatelj tega je dejstvo, da številni domači avtomobilski zastopniki v letošnjem letu sploh ne morejo dobavljati novih avtomobilov, dvorišča manjših trgovcev z novimi vozili so že lep čas prazna, sponzorskih vozil za društva ali športne ekipe praktično ni, dobavitelji pa se s tujimi zastopniki borijo za vsak avtomobil sicer silno omejenih kvot novih avtomobilov, ki bodo na voljo v prihodnjem koledarskem letu. Strahu, da jih ne bi prodali, zato med njimi praktično ni.

A ne glede na to si slovenski posamezniki in družine še vedno želijo novih in/oziroma novejših rabljenih vozil, nekateri zaradi potreb (saj je stari avtomobil odslužil svoje), drugi preprosto zato, ker jim družinski proračun to omogoča oziroma jih skrbi za lastno varnost, varnost družine, potrebujejo več prostora ... razlogov je neskončno, a ti pravzaprav niti niso pomembni. Ker novih vozil, kot sem zapisal, praktično ni, so zato vsi pričeli iskati rešitve na trgu rabljenih vozil.

Tudi ta pa je očitno opustošen. Prvi in hkrati eden najboljših pokazateljev tega se skriva le nekaj pritiskov miškinega levega gumba stran – spletna stran Avto.net. Kdor koli je v zadnjih letih pogosteje spremljal njihovo spletno stran, sploh ponudbo najbolje prodajanih avtomobilov, je verjetno sem ter tja ob preveč splošno navedenih iskalnih kriterijih na vrhu seznama zadetkov verjetno opazil napis, ki je opozarjal na to, da je na voljo več kot 1000 vozil, ki ustrezajo kriterijem.

Danes se vam to praktično ne bo več zgodilo. V trenutku pisanja tega prispevka sem bil še najbližje temu tedaj, ko sem preverjal ponudbo drugega najbolje prodajanega avtomobila vseh časov (in enega najbolje prodajanih vozil pri nas), Volkswagnovega Golfa. Na voljo je bilo namreč 'le' 978 oglasov; govorim o vozilih vseh letnikov, motornih izvedb, generacij, karoserijskih različic ... Od tega je vozil od vključno letnika 2018 navzgor le nekaj več kot 100, prevladujejo pa vozila letnika 2017. Pri najbolje prodajanemu avtomobilu v Sloveniji, Renault Cliu, je situacija še slabša. Na voljo je namreč zgolj 725 vozil – po podatkih spletne strani je sicer 258 izmed njih novih, večina pa naj bi jih tudi bila na zalogi. Od letnika 2016 navzgor je nato na voljo le okrog 100 rabljenih vozil.

Situacija je podobna pri nas in v tujini, kjer – še posebej v Združenih državah Amerike – prodajalci novih in tržno zanimivih vozil cene teh dvigujejo v nebo. Pri nas tega trenda ni opaziti, se pa zato prvo pravilo ekonomije, ki pravi, da višje povpraševanje ob enaki (ali manjši) ponudbi dviguje cene, kaže na trgu rabljenih avtomobilov, kjer cene v največji meri določa trg.

In kakšnih podražitev smo bili deležni v zadnjem obdobju?

Odgovor na to vprašanje nam je podal Rok Florjanc iz podjetja Porsche Inter Avto, ki velja za enega največjih prodajalcev rabljenih vozil v Sloveniji, vozila pa prodajajo na petih različnih lokacijah. Kot poudarja Florjanc, trenutno v Sloveniji največ zanimanja velja za nekaj let (približno pet) stara vozila z med 80.000 in 160.000 prevoženimi kilometri ter ceno med 12.000 in 23.000 evri. Gre za vozila srednjega cenovnega razreda, katerih je bilo še posebno pred začetkom dobavnega krča na trgu največ. Sem recimo spadajo Volkswagen T-Roc, Volkswagen Tiguan, Volkswagen Golf, Škoda Octavia in še bi lahko naštevali.

Posledično je to segment, ki je doživel najbolj skokovito rast cen. Ta namreč (za vozila z manj kilometri in novejšega letnika) v ekstremnih primerih znaša tudi med 20 in 25 odstotki! Ob tem je sicer potrebno omeniti, da se pri Porsche Inter Avtu praviloma osredotočajo na vozila mlajših letnikov, ki jih dobijo iz lastne prodajne mreže doma in v tujini, poleg tega pa vsa vozila predhodno tudi temeljito preverijo, zaradi česar gre že v osnovi za praviloma nekoliko dražja vozila.

Podobne trende na drugi strani opaža tudi Matjaž Gregorič iz podjetja T-Avto iz Tržiča, kjer beležijo največ zanimanja za vozila v vrednosti med 5.000 in 10.000 evri, še vedno pa je govora o avtomobilih srednjega cenovnega razreda in križancih. Ob tem sicer dodaja, da v zadnjem obdobju opažajo porast prodaje lahkih dostavnikov. Se pa Gregorič pridružuje mnenju Florjanca, ki dodaja, da je prodaja eksotičnih avtomobilov še vedno zelo nizka (predvsem zaradi dražjega in zahtevnejšega vzdrževanja), temu primerne pa so cene tovrstnih vozil, ki se v zadnjem obdobju niso bistveno spremenile.

Sem spadajo športni kabrioleti, kupeji ter na splošno avtomobili z velikimi (bencinskimi) motorji in podobno. Ob tem Gregorič dodaja, da so se cene vozil po njegovem mnenju zvišale za nekoliko manj, in sicer 'le' za okrog 15 odstotkov, pri čemer pa dodaja, da so to cene grosistov, prodajalcev na debelo, ki jih nato prodajalci na drobno zaradi velike konkurence v Sloveniji le stežka v celoti prenesejo na kupce, zaradi česar je njihov dobiček na koncu temu primerno nižji.

Povpraševanje ni pretirano naraslo

Sicer pa Gregorič bistvenih sprememb pri povpraševanju kupcev po rabljenih vozilih ne opaža. Po njegovem mnenju namreč kupci, ki ne potrebujejo novega avtomobila takoj, raje čakajo na ustrezen trenutek, ustrezno priložnost – seveda pa je tu govora o nekoliko starejših avtomobilih. Za novejša vozila na drugi strani velja nekaj več zanimanja, tudi zaradi daljših čakalnih rokov, več zanimanja pa bojda velja še za manjša vozila z nižjo ceno, ki igrajo vlogo drugega ali tretjega avtomobila pri hiši.

Florjančič na drugi strani ne opaža povečanega zanimanja za nakup rabljenih vozil, opaža pa, da se več strank, ki zaidejo v njihov prodajni salon, odloči za nakup vozila. Ob tem dodaja, da so kupci po njegovem mnenju za ustrezen avtomobil enostavno pripravljeni plačati višji znesek, hkrati pa ne poznajo lanskih cen vozil, zaradi česar si težje ustvarijo predstavo o dogajanju na trgu.

Težki časi tudi za posrednike

V času pomanjkanja rabljenih vozil pa so brez kruha ostali oziroma se morajo zanj precej bolj potruditi tudi številni posredniki, ki so se ukvarjali z uvozom in preprodajo vozil iz tujine. Še nedolgo tega je bilo tako mogoče za le 200 evrov naročiti prevoz rabljenega vozila s tovornim vozilom iz Nemčije, posrednik pa je transakcijo in prevoz organiziral bolj ali manj iz domačega naslanjača. Zaradi velikega povpraševanja po rabljenih vozilih pa sedaj prodajalci v tujini – ker jim situacija to dopušča – avtomobile prodajajo le še kupcem, ki se osebno oglasijo na njihovih prodajnih mestih in se dogovorijo za končno ceno ter nakup, saj je takšna prodaja zanje veliko bolj enostavna in manj tvegana.

Dvig cen rabljenih vozil in nizka ponudba pa sta priložnosti za hiter zaslužek povečali tudi pri različnih avtomobilskih prevarantih, ki s poceni (in prepovedanimi) triki, kot so vrtenje kilometrov, slaba sanacija karoserijskih površin in servisiranje z nadomestnimi deli vprašljive kakovosti, navidez povečujejo vrednost vozil, ki jih želijo prodati. Pa je tega v praksi veliko?

»Bistvenih nihanj glede tega ne opažam, se nam pa takšni avtomobili ponujajo v odkup oziroma kot delni "polog" pri zamenjavi oziroma nakupu drugega rabljenega avtomobila. Pri vsakem avtomobilu, ki ga vzamemo v odkup, opravimo skrbni pregled in preverimo servisno dokumentacijo, glede na stanje pa določimo odkupno ceno, ki je pogosto seveda precej nižja od pričakovanj lastnika,« pojasnjuje Gregorič. Florjanc ob tem kupcem vozil svetuje, da še nekoliko bolj temeljito preverijo vsak avtomobil, še preden se odločijo za njegov nakup.

Manjši trgovci v slabšem položaju

Prodaja rabljenih vozil je sicer, vsaj tako se zdi, še posebej prizadela manjše trgovce. Poleg dviga cen rabljenih vozil na strani grosistov se namreč tudi sami soočajo s pomanjkanjem ponudbe rabljenih vozil tržno najbolj zanimivih segmentov in cen. Vozila, ki jih dobijo po sistemu staro-za-staro, namreč predstavljajo le manjši del inventarja, kot ena od rešitev za zagotovitev nižje nakupne cene rabljenih vozil (iz uvoza) pa se ponuja tudi tako imenovan paketni odkup pet ali več vozil, pri katerih so običajno deležni količinskega popusta.

Medtem ko nekateri avtomobilski trgovci rabljene avtomobile iščejo znotraj lastne mreže in so drugi prepuščeni na milost in nemilost trga, pa tretji že razmišljajo tudi o uvažanju vozil iz tretjih, doslej neuveljavljenih držav. Ob tem so vsaj nekateri trgovci med seboj povezani in skupaj iščejo rešitve za nastalo situacijo.

Večji trgovci, kot je Porsche Inter Auto, teh težav nimajo, saj vozilo običajno uspejo najti znotraj lastne (po Evropi razširjene) prodajne mreže, opažajo pa, da se vse več kupcev odloča za nakup in uvoz vozila po naročilu, čemur dajejo prednost tudi sami. Ta pojav je postal še posebej izrazit po ukinitvi dodatnega davka na motorna vozila z večjo motorno prostornino, zaradi česar se je končni strošek kupca občutno znižal.

Drugi razlog za uvoz vozil po naročilu je tudi ta, da so v evropskih državah pogosto na voljo avtomobili v takšnih (motornih) konfiguracijah, kakršnih na našem trgu nikoli ni bilo na voljo. Pri vozilih iz uvoza sicer praviloma nudijo tako plačilo vozila oziroma 'zalaganje' kupnine kot tudi dve leti jamstva na rabljeno vozilo.

Čas za (začasno) alternativo?

Da trenutno morda ni najboljši čas za nakup rabljenega ali novega avtomobila, pa je mnenja tudi Boštjan Okorn iz Zveze potrošnikov Slovenije, kjer se redno srečujejo z vprašanji kupcev rabljenih vozil, ki so se znašli v težavah, še posebej v zadnjih petih letih, ko se je povečala količina rabljenih vozil iz uvoza. Tedaj namreč pogosto pride do težav med potrošniki in posamezniki, ki so jih prvi izbrali za uvoz vozila po naročilu. Okorn gre na tej točki celo tako daleč, da posameznikom, ki razmišljajo o nakupu rabljenega avtomobila, predlaga uporabo alternativnih prevozov s kolesom, avtobusom in podobno. Če pa se posameznik vendarle odloči za nakup rabljenega avtomobila, pa mu pri tem svetuje zvrhano mero previdnosti.

»Pri nakupu potrošnika ne smejo zavesti čustva; noben avtomobil ni tako dober, da ga ne bi bilo vredno zavrniti, če bi se pokazale določene pomanjkljivosti. Posebej opozarjamo na urejeno dokumentacijo in jasno zgodovino vozila. Če tega ni, prste stran od avtomobila! To še zlasti velja pri nakupu od fizične osebe, kjer potrošnika ne ščiti Zakon o varstvu potrošnikov. Pozoren je treba biti tudi pri nakupu avtomobila iz tujine, za katerega poskrbi posrednik, ki ga lahko po naših navodilih izbere in pripelje v Slovenijo ali pa samo pripelje tistega, ki smo ga izbrali sami. Ni namreč vedno jasno, kje je zamejena odgovornost posrednikov, reševanje težav s prodajalcem v tujini pa je vedno bolj zapleteno kot v primeru, da je prodajalec slovenski,« opozarja Okorn.

Po vozila tudi izven Evrope

Zaradi pomanjkanja rabljenih avtomobilov prodajalci rabljenih vozil že iščejo rešitve za povečanje zaloge tudi izven Evrope. Med njimi je tudi avtohiša Pleško Cars z Brezovice pri Ljubljani, kjer so v času pisanja tega članka na dvorišču imeli na voljo zgolj štiri rabljena vozila. Tam sicer ne opažajo težav s skritimi napakami na avtomobilih, ki se jih kupci želijo znebiti, saj poudarjajo, da takšna vozila fizične osebe običajno prodajajo v lastni režiji. Opažajo pa, da je bil dvig cen rabljenih vozil izven Slovenije še bolj občuten, zaradi česar je veliko avtomobilov, ki bi bili sicer zanimivi za slovenski trg, enostavno predragih, dobiček – če sploh – pa bi bil tako pičel. Sami tako že razmišljajo o tem, da bi rabljene avtomobile začeli iskati zunaj Evrope.

Ob tem Okorn dodaja svoje opažanje, in sicer da je tudi na domačem trgu večinoma zadostna ponudba rabljenih vozil, a pogosto ne v najbolj iskanih segmentih, kot so vozila srednjega in višjega razreda, ki so bila pred tem v vlogi službenih avtomobilov. Ne glede na to pa je vselej pomembno, da ima posameznik na voljo vpogled v zgodovino vozila in da se zaveda svojih pravic, še posebej, kadar se odloči za nakup vozila preko posrednika.

Jasno je torej, da je najbolj varna pot za nakup rabljenega vozila nakup preko pooblaščenega prodajalca. Pri tem naj najnižja cena ne bo najbolj mikavna, saj lahko rabljena vozila, pri katerih prodajalci ne ponujajo garancije na kakovost, kilometre in podobno, hitro postanejo finančna brezna in predmet nejevolje. Zato je priporočljivo, če je to le mogoče, pridobiti informacije o vozilu pri uradnem zastopniku znamke ali pa na spletni strani Avtolog.si, kjer je, razen izjemoma, zabeležena vsaj delna zgodovina avtomobila, uspešnost na tehničnih pregledih, rast števila kilometrov in podobno.

Druga opcija je nekoliko novejša, pred kratkim pa so jo predstavili pri AMZS-ju, in se imenuje Doberavto.si. Gre za iskalnik rabljenih avtomobilov, pri katerem je mogoče izbrati tudi opcijo “Preverjeno”. Vozila, ki so označena s to opcijo, so bila namreč preverjena v eni izmed njihovih delavnic, kar pomeni, da imata prodajalec oziroma morebiten kupec vozila na voljo natančen vpogled v stanje vozila in vse ključne sklope, pri čemer po natančnem pregledu urednik portala poda lastno oceno o stanju vozila.

Trg rabljenih avtomobilov je torej pod velikim pritiskom, kar pa ne pomeni, da avtomobilov sploh ni oziroma niso dobavljiva. Le ponudba je nekoliko okrnjena, zaradi česar je priporočljivo biti še nekoliko bolj pazljiv kot običajno.

Preberite še: