Področje zimskih pnevmatik doživlja veliko sprememb. Če je še nekdaj veljalo, da mora imeti zimska pnevmatika obvezno oznako M+S, pa ta kmalu ne bo več merilo. Kako torej prepoznati pnevmatiko, primerno za zimo in resne zimske razmere, navsezadnje pa tudi celoletno, ki postaja vse bolj priljubljena?
Zime v Evropi so v zadnjih letih izjemno nepredvidljive; ena zima je lahko zelena in brez snega, že naslednja polna zametov in snežnih padavin, ki trajajo tudi po več dni zapored. Ob dejstvu, da je letos že sredi septembra prišlo do naglega upada temperatur, s čimer se je skoraj čez noč končalo poletje in so bili prvi alpski vršaci že odeti v snežno odejo, se zdijo napovedi vremenoslovcev, da nas čaka ostra zima, več kot na mestu. Seveda to pomeni tudi zahtevnejše razmere za vožnjo po cesti.
Vsak voznik z vsaj minimalnim znanjem prometne zakonodaje in s kančkom zdrave pameti ve, da je treba še pred začetkom zime in prvim snegom, pravzaprav še preden se temperature spustijo v bližino ledišča, avtomobil pripraviti na zimo. To pomeni, da je treba v predal pred sopotnikom shraniti strgalo za led, v posodo za spiranje vetrobranskega stekla (in žarometov) naliti tekočino za zimo, v prtljažnik dati kak dodaten kos oblačila, odejo in lopato za sneg, predvsem pa poskrbeti za ustrezno obutev vozila.
A kakšna je pravzaprav ustrezna obutev? Večina voznikov prisega na zimske pnevmatike, redki tudi na celoletne ali zgolj letne pnevmatike. Med slednje spadajo pri nas predvsem vozniki, ki živijo na Primorskem, kjer so temperature v povprečju nekoliko višje, možnosti za sneženje pa so manjše. Zakonodaja zato za prebivalce omenjenega območja predvideva tudi možnost uporabe letnih pnevmatik z globino profila najmaj tri milimetre.
Povsod drugod je obvezna ali pa vsaj priporočljiva uporaba zimskih pnevmatik. Gre za pnevmatike, ki jih je mogoče prepoznati po eni od dveh oznak: bodisi po napisu M+S bodisi po skici, ki zajema goro s tremi vrhovi in stilizirano snežinko v njej, poznano po kratici 3PMS (3-Peak Mountain Snowflake). V osnovi gre za pnevmatike, ki se zaradi svoje zgradbe, gumene zmesi in profila bolje obnesejo pri nizkih temperaturah, njihov profil z mnogo večjim številom drobnih lamel pa precej bolje čisti profil.
Namesto črk simbol »Triglava« in snežinke
A čeprav gre v obeh primerih za pnevmatike, ki so namenjene (tudi) uporabi na zasneženi podlagi, so med njimi precejšnje razlike. Kot pojasnjuje Simona Dijak, vodja komunikacij za skupino Evropa Jugovzhod pri podjetju Goodyear Slovenija, nosijo oznako M+S (oziroma M&S, M/S in podobno) že tiste pnevmatike, ki se na snegu obnesejo bolje kot klasične letne pnevmatike, vseeno pa ne gre za »prave« zimske pnevmatike.
Slednje namreč nosijo omenjeno oznako 3PMS, gre pa za pnevmatike, ki dosegajo minimalne standarde preizkusov, opisanih v Pravilniku Združenih narodov št. 117, ki jih priznava tudi Evropska unija. Ti, precej strožji testi zajemajo tudi obnašanje pnevmatike na ledu; kako dobro se tam obnesejo, pa je ne nazadnje navedeno tudi na piktogramu, s katerim mora biti od maja 2021 opremljena vsaka nova pnevmatika, prodana v Evropski uniji.
Ob tem je treba omeniti, da obe vrsti pnevmatik veljata za zimske v Sloveniji, ne pa tudi povsod v Evropski uniji. Vse večje je namreč število držav, v katerih zakonodaja za vožnjo v zimskem času zahteva uporabo pnevmatik z oznako 3PMS oziroma je takšna zakonodaja v pripravi. Mednje spadajo Estonija, Francija, Švedska in Nemčija, zato je pomembno, da imate, če se tja odpravljate z avtomobilom, nameščene ustrezne pnevmatike. V nasprotnem primeru vam namreč grozi kazen (v Nemčiji do 100 evrov), zaplete pa se lahko tudi z izplačilom škode v primeru povzročitve prometne nesreče.
Označevanje pnevmatik z oznako 3PMS se je sicer v Evropski uniji pojavilo1. januarja 2018, splošna evropska zakonodaja pa predvideva, da bodo do vključno 30. septembra 2024 vse države članice Evropske unije kot edino opcijo zimskih gum priznale tiste, ki nosijo oznako 3PMS. Pnevmatike, ki pridobijo omenjeno oznako, morajo doseči minimalne zahteve glede oprijema na vozni podlagi z delno zbitim snegom.
Te zahteve so navedene v regulativi ECE, številka 117.02. Omenjeni testi med drugim zajemajo pospeševanje z mesta do 35 kilometrov na uro pri aktiviranem sistemu za preprečevanje zdrsa pogonskih koles; zaviranje pri hitrosti 45 kilometrov na uro do popolne zaustavitve; slalom in vožnjo v krogih s premerom med 30 in 100 metri, s čimer preverjajo, pri kakšni hitrosti vozilo oziroma pnevmatika izgubi oprijem.
Celoletne vse bolj smiselna izbira
A zakaj pravzaprav omenjamo celoletne pnevmatike? Še nedolgo nazaj je namreč veljalo, da so celoletne pnevmatike nekakšen kompromis med letnimi in zimskimi pnevmatikami, pri čemer se pozimi obnesejo bolje kot letne pnevmatike, poleti bolje kot zimske, v nobenem primeru pa se ne morejo kosati s tovrstnimi pnevmatikami v obdobjih, ki so jim namenjene. V bistvu je veljalo prepričanje, da so tovrstne pnevmatike primerne za počasnejše, manj zahtevne voznike, ki za volan sedejo le občasno in večino kilometrov naredijo na prometnih in dobro vzdrževanih (berite: spluženih) cestah v urbanem okolju. A trendi se močno spreminjajo tudi na tem področju.
Preberite še: Test: Zimske gume 2022 - tu so najslabše in najboljše (slavila tudi domača Sava)
Celoletne pnevmatike so namreč veliko bolj sofisticirani izdelki, saj morajo biti dosti bolj uporabne in zadostiti različnim merilom ter zahtevam, zaradi česar je nekoliko drugačen in predvsem bolj zahteven tudi njihov razvoj. Kot poudarjajo pri Goodyearu, za razvoj nove linije prav zaradi vseh kompromisov, ki jih prinašajo celoletne pnevmatike, opravijo približno 320.000 kilometrov (kot da bi osemkrat obkrožili zemljo), poleg tega opravijo še približno 3800 laboratorijskih testov, razvoju pa namenijo okoli 36.000 inženirskih ur. V podjetju ameriškega porekla se sicer resneje posvečajo tovrstnim pnevmatikam od leta 1985, prve celoletne pnevmatike pa so začeli razvijati in prodajati še veliko prej.
Pri podjetju Goodyear opažajo, da je povpraševanje po celoletnih pnevmatikah vse večje. »Poročilo ETRMA (Evropsko združenje proizvajalcev pnevmatik in gumenih izdelkov) navaja, da segment celoletnih pnevmatik trenutno izkazuje najhitrejšo tržno rast, vendar so absolutne številke še vedno majhne. V zadnjih sedmih letih je povprečna rast prodaje celoletnih pnevmatik na letni ravni v Evropi dosegla 21,7 odstotka.
»Eden od dejavnikov, ki prispeva k temu, je, da se vse več proizvajalcev avtomobilov visokega razreda odloča, da svoja vozila bodisi opremi s celoletnimi pnevmatikami bodisi kupcem ponudi možnost njihove vgradnje,« poudarja Dijakova. Ob tem dodaja, da je njihova celoletna pnevmatika Vector 4Seasons Gen-3 že na voljo v več kot 70 različnih dimenzijah, pri čemer je polovica teh dimenzij namenjenih dostavnim vozilom. To je posredno dokaz, da so tovrstne pnevmatike že dovolj vsakodnevno uporabne. Hkrati se število dimenzij še povečuje, tudi na račun električnih vozil, pri nekaterih vozilih znamk DS in Peugeot (govora je o križancih obeh znamk) pa je mogoče tovrstne pnevmatike dobiti že ob prihodu vozila iz salona.
Manjše pnevmatike še vedno najbolje prodajane
Celoletne pnevmatike so sicer zanimiva alternativa tudi s finančnega vidika. Komplet pnevmatik je običajno le kakih 10 ali 20 odstotkov dražji od kompleta zimskih pnevmatik, to pa pomeni, da bodo vozniki, ki letno naredijo manj kilometrov, z njim zdržali ravno toliko časa, kot če bi kupili komplet letnih in komplet zimskih pnevmatik. Oboje je namreč, četudi imajo še dovolj globok profil, treba menjati nekje po šestih, največ sedmih letih, številni vozniki pa se za menjavo odločajo tudi prej.
In katere so najbolj prodajane dimenzije pnevmatik na trgu? V zadnjih letih se je namreč tudi v segmentih manjših in cenejših avtomobilov pojavil trend rasti platišč in pnevmatik. Od leta 2015 naprej pri Goodyearu v Evropi zaznavajo v povprečju 8,4-odstotno letno rast prodaje 17-palčnih pnevmatik, ki pa še vedno niso najbolje prodajane. Ta primat že nekaj let držijo 16-palčne pnevmatike, ki se posledično tudi najpogosteje pojavljajo na testih pnevmatik – tudi na nedavnem vsakoletnem testu, ki ga izvedejo skupaj z evropskim avtomobilskim klubom.
V Sloveniji je bila minulo zimo najbolje prodajana dimenzija 205/55 R16, takoj za njo pa 195/65 R15. Dimenzija 225/45 R17, sicer najbolje zastopana na slovenskem trgu med večjimi dimenzijami, je bila šele na tretjem mestu, razloge za to pa gre med drugi iskati tudi v tem, da so manjše pnevmatike praviloma cenejše in da se številni vozniki pozimi v izogib poškodbam aluminijastih platišč še vedno odločajo za nakup jeklenih platišč in dajo prednost uporabnosti pred videzom.
Ali so stare pnevmatike še dobre?
Avtomobilske pnevmatike imajo svojo življenjsko dobo, ki jo pogojuje več dejavnikov. V optimalnih razmerah bo pnevmatika zadržala svoje lastnosti do deset let, seveda, če bo pravilno hranjena in (praktično) nerabljena. Starost pnevmatike določa štirimestna številska koda DOT; prvi dve številki določata teden, drugi dve leto, v katerem je bila pnevmatika izdelana. A takšni primeri so izredno redki. Praviloma bo pnevmatika zdržala nekje med petimi in šestimi leti, na kar lahko vpliva veliko dejavnikov. Eden izmed njih je vsekakor obraba.
Zakon namreč predvideva, da mora imeti zimska pnevmatika vsaj še tri milimetre profila, pri čemer proizvajalci priporočajo še milimeter več, saj ta lahko pomeni odločilno razliko med zaustavitvijo in nesrečo. Ali je profil dovolj globok, najbolj preprosto preverite s kovancem za dva evra. Postavite ga v profil pnevmatike in če ob pogledu s strani še vedno vidite rob, je globina profila prenizka, sicer pa je pnevmatika načeloma še vedno uporabna.
Na obrabo močno vplivata način vožnje in temperatura ozračja ter ceste. Agresivna vožnja z dolgimi, hitrimi potovalnimi kilometri bo namreč zlasti pri mehki zimski pnevmatiki povzročila občutno večjo obrabo in pnevmatika bo hitreje primerna za v smeti. Podobno na zimske pnevmatike vplivajo tudi visoke temperature, ki pripomorejo k hitrejši obrabi, a tudi k spreminjanju kemične sestave, zaradi česar guma, ki je dlje časa izpostavljena visokim temperaturam, otrdi in je neprimerna za uporabo na cesti (hlapenje tako imenovanih mehčalcev).
Prav zato je pomembno, da so pnevmatike shranjene v hladnem, suhem in temnem prostoru. Tu so še drugi dejavniki, kot so morebitne poškodbe pnevmatik, mehurjenje in drugi pojavi, zaradi katerih je treba pnevmatike zamenjati še velike prej. Vsekakor pa je to primerno preveriti pred 15. novembrom, ko je treba avtomobile opremiti z zimsko opremo, da si boste tako še pravočasno zagotovili nov komplet in mesto v vulkanizerski delavnici.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja