Alfa Romeo Alfa 147 1.6 T. Spark (105) Distinctive

Pred davnimi časi je v tovarni Alfa Romeo v italijanskem Milanu nastajala družina avtomobilov, ki je navduševala lastnike in mimoidoče opazovalce predvsem s pregrešno lepim stasom. Še posebej zapeljive obline tistega časa so krasile lepotico z imenom Alfa 147, ki je s prelesnostjo zapeljevala ne samo moške, temveč tudi ženske. In medtem ko so se mimoidoči lahko naslajali le na njeni zloščeni pločevini, so njeni lastniki uživali še v mnogih drugih lastnostih.

Ena izmed odlik je bilo nedvomno podvozje. V grobem ga je sicer podedovala od večje sestrične Alfe 156, a so ga inženirji še natančneje uskladili z mlajšo in lažjo 147, zaradi česar je dobila pri šolskem predmetu lega in vodljivost odlično oceno. Podobno uspešna je bila tudi pri predmetu vgrajena serijska opremljenost in varnost potnikov.

Navsezadnje so vse Alfe 147 premogle šest varnostnih blazin spredaj (dve zračni zavesi v stropu), odlične štirikrat kolutne zavore, podprte s sistemom ABS, servovolan, daljinsko upravljanje osrednje ključavnice in radijski aparat RDS z osmimi zvočniki, če pa si je kupec omislil še paket Distinctive, ki je vseboval tudi deljivo samodejno klimatsko napravo, avtoradio s predvajalnikom zgoščenk, naslon za roke spredaj, tempomat, potovalni računalnik, usnjeno prestavo ročico in volan ter še mnoge druge poslastice, so bili intimni trenutki z njo še toliko lepši in pristnejši.

Občutki so imeli nekoliko slabši priokus, le če je bila vgrajena šibkejša, 77-kilovatna (105 KM) različica 1, 6-litrskega motorja. Sicer so ga, kot vse Alfine agregate, odlikovali športen zvok, ki je na daljših vožnjah po avtocestah zaradi jakosti postal že rahlo moteč, veselje do vrtenja in dobra odzivnost na stopalko za plin. Toliko manj »divji« je bil pri prožnosti. Sicer je lepo zvezno vlekel že od prostega teka vrtljajev vse do najvišjih vrtljajev, toda njegova odločnost je bila preprosto premajhna, da bi lahko kakorkoli ogrožal zmogljivosti odličnega podvozja.

Na končno oceno v šoli so seveda vplivali tudi predmeti, kot so notranja prostornost, splošni vtis in udobje. Pri predmetu notranja prostornost sta jo za največ točk oškodovala podpovprečen osnovni prtljažnik (280 litrov) in špartansko odmerjen prostor za glave in kolena zadnjih potnikov. Pri splošnem vtisu je veliko štela izbira materialov, ki je bila zopet na zelo visoki stopnji, medtem ko je na udobje vplivala predvsem zmožnost vsrkavanja cestnih neravnin, ki pa je zaradi tršega vzmetenja rahlo trpela.

Na koncu zgodbice naj povemo še to, da Alfa 147 s šibkejšim 1, 6-litrskim motorjem nikakor ni bila divja zver, a je lastnike kljub temu krepko stala. Tako se je cena »izrazite« Alfe začela pri slabih 3, 5 milijona, kar vsekakor ni malo. Kljub vsem težavam sredi šolskega leta pa je le izdelala s prav dobro oceno in enim plusom (4+), kar tudi ni kar tako, kajne.

Peter Humar

Foto: Peter Humar