Audi A3 2.0 TDI

Ne verjamete? Poglejmo za začetek v cenik. Za najosnovnejšo različico z 1, 6-litrskim motorjem, kar pomeni dobrih sto »konjičev«, boste morali odšteti okroglih 4.200.000 tolarjev. Nič pretresljivega? Prav, pojdimo dalje. Preskočimo močnejši bencinski motor in se ustavimo pri dizelskem. Cena: 5.654.706 tolarjev. No, to pa je, in s tem se boste morali strinjati, že kar lepa vsota. Še posebej če pomislimo, da A3 ne bo služil družinskim potrebam. Za zadovoljevanje teh bo namreč treba poseči vsaj po eni številki višje, torej modelu A4. Ampak pustimo to ob strani.

Dejstvo je, da pri Audiju natančno vedno, kdo so kupci modela A3, in njim so namenili tudi zunanjost tega novinca. Poudarjeni boki, rahlo vzpenjajoča se bočna linija, izdatno zaobljen zadek in diskretno agresiven nos. Podatki jasno govorijo, da lastnik novega A3 ne želi biti neopazen. Pa vendar, ali si ne bi prav takšnega opisa zaslužil tudi njegov predhodnik?

Res je. In prav glede tega imajo mnogi, ki so si ogledali novega A3, veliko za pripomniti. Osnovna linija je namreč ostala skoraj nespremenjena. Še več! Da vse skupaj ne bi bilo preveč napredno, so mu zadaj nadeli celo luči, ki močno spominjajo na najprestižnejši model A8. Nič slabega pravzaprav, toda ob tem se le moramo vprašati, kaj jih je gnalo v to. Pomanjkanje idej? Strah pred kupci, da morda ne bodo sprejeli novosti? Ali dejstvo, da se je prejšnji model odlično prodajal in zato niso želeli spreminjati koncepta? Pravega odgovora seveda ne poznamo, toda te domneve potrjuje tudi prednji del. Maska je značilno »audijevska« in le luči, ki se proti notranjosti nekoliko zožijo, napovedujejo, da gre za Audija A3.

Hmm, morda pa bomo morali za to, da bomo našli odgovor, na Dansko. Tam je namreč tovarna, v kateri že vrsto let izdelujejo izredno priljubljene in svetovno zagotovo najbolj priznane otroške kocke lego. Se jih še spomnite? Z njimi je bilo mogoče uresničiti nemalo idej, ki so se nam porajale v otroških glavah, in nič čudnega ni, da so ostale priljubljene vse do danes. Ni kaj, genialna zamisel!

Da je pomislek na mestu, razkriva tudi notranjost novega Audija A3. Pa pri tem odmislimo, da so merilniki zelo podobni tistim v preostalih modelih, prav tako kot volanski obroč, obvolanske ročice in številni preostali dodatki, značilni za vse Audijeve modele. Predvsem komande klimatske naprave in prostor okoli nje močno spomnijo na Audijevega TT-ja. Pa tudi okrogli zračniki. Toda da ne bomo samo negodovali - tako prefinjenega občutka, kot ga imajo Audijevi oblikovalci za malenkosti in detajle, ne boste srečali pri mnogih avtomobilskih proizvajalcih.

Kombinacija kovine in lesa lahko hitro postane kičasta. Vendar ne v novem Audiju A3. Previdno izbrani detajli, ki so svoj prostor našli na natančno odmerjenih mestih, pričajo, da novi A3 nikakor ni površen izdelek. To velja tudi za vse materiale, ki jih srečate v notranjosti. In nenazadnje tudi za kakovost izdelave. Zameri, ki bi jih lahko pripisali testnemu Audiju, sta bili pravzaprav le dve. Prva je ta, da v predalih in predalčkih, ki jih sploh ni malo, ni zaslediti pliša, ki bi preprečeval kotaljenje manjših predmetov, druga pa, da glava prestavne ročice ni bila dovolj čvrsto vpeta, zaradi česar je bilo med pretikanjem čutiti rahle odmike od osnovne lege.

Si pa zato vse drugo zasluži oceno odlično. Prednja sedeža sta izdatno nastavljiva, prav tako volanski obroč. Ročice in stikala so tam, kjer jih pričakujete. Torej za spoznavanje novega Audija A3 ne boste potrebovali veliko časa. Pa tudi za nameščanje položaja svojega telesa ne. Vse je namreč logično in preprosto. Nekoliko odstopa le sistem za pomikanje prednjih dveh sedežev, saj se v prvotni položaj vrneta le po natančno določenem postopku: najprej sedalni del in šele nato naslonjalo. Ampak kot smo že omenili, Audi A3 v večini primerov ne bo služil kot družinski avto, torej tudi potnikov, ki bi se vozili zadaj, ne bo veliko. In tako je tudi bolje. Prostor zadaj namreč še zdaleč ni bogato odmerjen. Je pa udobno urejen, kajti tudi tam dekorativnega lesa, bralnih luč, usnja na klopi in številnih predalčkov ne primanjkuje.

Da je A3 narejen predvsem za dva potnika, izdaja tudi lično urejen prtljažnik in resnica je, da se bosta prav dva v tem avtu tudi najbolje počutila. Predvsem njima je namreč namenjena dvokanalna klimatska naprava (doplačilo), le onadva bosta lahko odpirata stekla v vratih (zadaj so fiksna), njima je namenjen tudi odličen avdiosistem Symphony z vgrajenim izmenjevalnikom cedejev in s kasetnikom (prav tako doplačilo), ki pa mu žal (še danes) ni mogoče ukazovati s komandami ob volanskem obroču, in le njima sta namenjena tudi zelo dobra prednja sedeža. In če morda ob vsem tem naštevanju nismo našli ničesar resnično novega, kar bi ponujal novi Audi A3, to ne velja za motor.

Tehnologija je sicer že poznana (črpalka - šoba), zato pa ta stroj zdaj nosi oznako 2.0, kar seveda označuje dvolitrsko prostornino. Ob tem se lahko pohvali tudi s šestnajstventilsko glavo iz lahke kovine, predvsem pa 140 »konjev« in kar 320 »njutnov«. To pa zagotovo priča, da za užitke v vožnji voznik in njegov sopotnik ne bosta prikrajšana. Mimogrede, prav toliko navora zmore tudi največji bencinski motor. Vendar s to razliko, da slednji nosi oznako 3.2 V6. In da bo kombinacija res odlična, so temu Audiju namenili še šeststopenjski ročni menjalnik in športno trdo podvozje. Slednjega sicer ljubitelji udobja ne bodo veseli, saj na kratkih grbinah izdatno poskrbi za neprijetno »masažo« hrbta, se pa odkupi vsem tistim, ki ljubijo nekoliko hitrejšo vožnjo.

Obilica navora, zadovoljiva količina moči in šeststopenjski menjalnik namreč ponujajo izdatno živahnost med ovinki in temu dolgo kljubuje tudi podvozje. Šele ko je hitrost resnično velika, ovinek pa dolg, je ob izhodih čutiti siljenje zadka iz ovinka. Toda z malo vaje postane tudi ta zlahka obvladljiv.

Ampak novega Audija A3 si najverjetneje ne boste kupili zato, da bi z njim dirkali. Če že, potem si ga boste predvsem zato, ker vam je všeč in ker si ga lahko omislite. Temu pa bi z drugimi besedami lahko rekli tudi atribut vašega življenjskega sloga

Matevž Korošec

Foto: Saša Kapetanovič, Aleš Pavletič