Audi TT Coupe 2.0 TFSI S - Tronic

Bodimo iskreni. Ni oblika tista, ki navdušuje. Najbrž se vsi strinjamo, da je ta TT glede na prvo generacijo precej lepši. Prvi TT je prišel na trg s svežo obliko, pri drugi generaciji pa so pravzaprav le nekoliko izostrili nekatere linije. Kot da bi oblikovalcem porinili šablonska ravnila, namesto da bi jim pustili proste roke.

No, ker je estetika zelo širok in nedoločen pojem, se raje posvetimo stvarem, ki jih lažje ocenimo. Za začetek naj bo to motor. VAG-ovega 2.0 TFSI smo do zdaj opevali ne glede na to, v katerem vozilu se je znašel. Tudi tukaj ne bo nič drugače, saj po vseh kriterijih dobro pristaja temu vozilu. Odlično se ujame z robotiziranim menjalnikom S-Tronic (pri sestrskem Volkswagnu mu pravijo DSG). Je neverjetno odziven ? maksimalnih 280 Nm navora ponuja namreč že pri 1.800/min pa vse tja do 5.000/min.

Ker tehnični podatki to zamolčijo, se šele pri vožnji opazi, da je motor izjemno lahek ter da tak pripomore k enakomerni porazdelitvi celotne teže avtomobila. Še en pomemben dejavnik je, zaradi katerega bi lahko vzljubili ta avtomobil. In to je zvok. Ta je zagotovo eden lepših, ki jih premore štirivaljni motor. Če pa boste pretikali pri polnem plinu (to menjalnik S-Tronic omogoča), boste iz izpušnih cevi zaslišali pridušeno pokanje, kar je posledica presežka bencina, ki ‘pobegne’ v izpušni kolektor in tam zgori.

Precej zaslug za odlično lego TT-ja, ki smo ga že testirali (AM 22/06), smo pripisali prav štirikolesnemu pogonu Quattro, a to ne pomeni, da je spredaj gnan TT daleč zadaj. Nekaj razlik se pozna le pri precej zaprtih ovinkih, saj se takrat notranje kolo rado zavrti v prazno. Ko pa pridobite hitrost in se podate v ovinke, boste te premagovali kot za šalo in z nasmeškom na obrazu.

Poglejmo še v notranjost: tam so odlični sedeži z odlično kombinacijo alkantare in usnja, ki je primerna za negovanje, prijetna na otip, poleg tega pa deluje estetsko. Na estetiko in malce manj na uporabnost so mislili tudi, ko so volanu namenili raven spodnji del. Na pogled je sicer lep, za preprijemanje pa je nekoliko neroden. Prostora spredaj je dovolj, tudi za visokorasle potnike, seveda če se na zadnjih sedežih peljejo vrečke ali nahrbtniki, in ne živi potniki. Dostop v prtljažnik je lahek zaradi velikih prtljažnih vrat, prtljažnik pa je precej prostoren in dovolj globok.

Lahko rečemo, da je to avtomobil, ki vam lahko zleze pod kožo, ko z njim zapeljete v predor, spustite šipo za nekaj centimetrov, z levo roko na obvolanski ročici prestavite dve prestavi nižje in pohodite plin. Ali ko v mestu od semaforja do semaforja nanizate vseh šest prestav, da bi vsakič slišali pok iz izpuha. Ali pa ko na odprti cesti zagledate ovinek z neutrjeno notranjo bankino in z notranjim kolesom z veseljem zapeljete v notranjost ter ga malce ‘posekate’. Ja, ta avtomobil nosi v sebi precej privlačnih stvari.

Saša Kapetanovič, foto: Saša Kapetanovič