BMW 325d Cabrio

Manj prostora znotraj, prtljažnik, ki si takšno ime zasluži le pogojno, na račun večje teže slabše zmogljivosti, večja poraba in ne nazadnje višja cena. Ne, pamet nakupa kabrioleta pač ne more priporočiti. Zahteva ga srce, duša. Zahteva ga želja po užitku, vetru v laseh . .

In če srce že prevlada, res ni potrebe, da bi potem pamet zaukazala: vsaj varčen naj bo. Pa se to velikokrat zgodi in zato ima lep kup kabrioletov pod motornim pokrovom dizelski motor. Okej, naj bo. Naj bo potem varčen. Ampak potem nima smisla kupovati (preveč) zmogljivega dizla. Ali pač?

Tako nekako bi se namreč lahko glasila zgodba testnega BMW-ja 325d Cabrio. Zakaj dizel, če lahko za enak denar človek dobi bencinski šestvaljnik, zmogljivejši in hitrejši, s pravim športnim zvokom, ne pa z dizelskim drdranjem (ja, tudi BMW-jev dizelski šestvaljnik je ob spuščeni strehi preglasen), in z ne pretirano večjo porabo.

Je poraba pomembna? Zakaj torej 325d? Zakaj ne sveže prenovljeni dvolitrski štirivaljni dizel (320d), s krepko manjšo porabo (zunaj mesta dvolitrski dizel porabi 0, 8 litra manj od zmogljivejšega dizla, bencinec pa le 0, 7 litra več)?

Je torej 325d Cabrio racionalna izbira? Ne. Je užitkarska, čustvena izbira? Še manj. Je dober avto? Vsekakor.

Če vsa čustva in matematiko pustimo ob strani (no, ja, in dizelski zvok motorja tudi), je namreč kabrio s šibkejšo različico šestvaljnega turbodizla prav zanimiv avtomobil. Navora je v izobilju, poraba je lahko majhna (testna se je sukala okoli 10 litrov, pa smo se večino časa vozili s spuščeno streho), kombinacija z menjalniško avtomatiko pa je pomenila lagodna, a vseeno dokaj hitra križarjenja.

Kabrioletska trojka ima seveda trdo zložljivo streho. V nasprotju z marsikatero konkurenčno je Beemvejeva tridelna, kar pomeni, da ni potrebe, da bi bil prtljažni pokrov, pod katerega se skrije, tako neuravnoteženo dolg kot pri nekaterih konkurentih. Zato je oblika trojke kabrio tako z dvignjeno kot s spuščeno streho dopadljiva, športna.

Tesnjenje strehe in zvočna izolacija sta na pričakovano visoki (beri: brez napak) ravni, je pa zanimivo, da boste ob nenadnem dežju hitro (kot smo tudi sami, in nato brisali vodo na prednjih sedežih) ugotovili, da je razpiranje strehe nelogično. Kot je v navadi (in normalno), se najprej odpre pokrov prtljažnika, streha se nato dvigne iz njega.

Večina kabrioletov ob tem najprej do konca zapre streho nad glavo, nato zapre pokrov prtljažnika in na koncu nanj 'nasloni' še zadnji del strehe z oknom. Pri trojki gre malo drugače. Streha se dvigne in zaradi dvodelnosti najprej pokrije le zadnje sedeže, del na prednjimi pa ostane nad sredinskim delom.

In ko bi pričakovali, da bo naslednji korak zapiranje prednjega dela (nad prednjimi sedeži), se trojka najprej spravi zapreti zadnji del strehe in prtljažnik. In medtem na prednje sedeže seveda veselo dežuje. Zanimiva bavarska logika, ni kaj . .

Preostanek avtomobila je seveda v tesnem sorodstvu s kupejevsko trojko. Ojačitev, da se karoserija ne zvija, je dovolj, zadaj je prostora seveda le za vzorec (sprijazniti se je pač treba, da je taka trojka kabrio, še posebno ob nameščeni vetrni mreži, v resnici dvosedežnik), spredaj pa je vse tako, kot si voznik lahko le želi.

Sedeži so odlični, varnostni pas je nameščen vanje (zato na prepihu ne vibrira in trese ramen, kot se rado dogaja v cenejših 'štirisedežnih' kabrioletih), ergonomija je odlična, izdelava tudi.

In ker je po beemvejevsko odlična tudi tehnika, od natančnega krmiljenja do ­zmogljivih zavor, je treba priznati: ne glede na logičnost ali nelogičnost izbire tega motorja, je serija 3 z zložljivo trdo streho v vrhu kabrioletske ponudbe tega razreda.

A glede na ceno, ki jo je za to treba plačati, to ni nepričakovano. Tik pod 50 tisočakov osnovne cene ni majhna številka, k temu je treba dodati še dobrega tisočaka in pol za usnje, dva in pol za samodejni menjalnik, doplačati je treba parkirni sistem, več kot tisočaka odnese paket za udobje, če želite USB-priključek, je to še tri stotake.

Športna sedeža z ogrevanjem vred naneseta tisočaka, navigacija dva in pol in tako naprej in tako naprej in . .

Takole opremljen, kot ga vidite na slikah, vas bo avto stal skoraj 64 tisočakov. Veliko? Da. Preveč? Glede na cene večine konkurentov niti ne. Si ga lahko privoščite? To si boste morali izračunati sami. A najprej vseeno razmislite, kakšen motor naj bo v nosu . . Ali naj ga izbere srce ali pamet?

Dušan Lukič, foto: Matej Grošelj