Test: BMW 330e iPerformance M Sport - je lahko priključni hibrid športen?

Športen ali varčen ali oboje?

Ko je leta 2011 na trg prišla šesta generacija (s tovarniško oznako F30) BMW-jeve serije 3, ni trajalo dolgo, da so pri BMW predstavili tudi hibridno različico. Active Hybrid 3 se ji je reklo, in kot je bilo pred nekaj leti pri Bavarcih v navadi, so velikemu in zmogljivemu šestvaljniku dodali majhen elektromotor ter dobili hibrid, ki je bil bolj športnik kot varčnež. Natančneje: prvo je bil zlahka, drugo ni znal biti. 330e hoče biti drugačen. Bencinski vrstni šestvaljnik se je poslovil, namesto njega je tu turbo štirivaljnik, ki so ga pri BMW že v osnovi zasnovali tudi z mislijo na varčnost. Osemstopenjski samodejni menjalnik je pri BMW-jih že stalnica, tukaj pa je elektromotor vgrajen na mesto, ki bi ga sicer zasedal pretvornik navora.

40 kilometrov na električni pogon

Tako je tudi v 330e inženirjem uspelo stlačiti hibridni sistem v čim manjši prostor, da so ohranili vsakodnevno uporabnost avta tudi, ko gre za prostornino prtljažnika. Ta ima 370 litrov, ravno dno, ohranili pa so prav tako možnost zlaganja zadnjih sedežev. Baterija je malenkost manjša kot v (pri hibridnem sklopu) tehnično sorodnem X5, saj ima 5,7 kilovatnih ur uporabne kapacitete (bruto kapaciteta je sicer 7,6 kilovatne ure), kar zadostuje za normnih 40 kilometrov povsem električne vožnje. To BMW 330e zmore do hitrosti 120 kilometrov na uro v popolnoma električnem načinu (MAX eDRIVE) oziroma do 80 kilometrov na uro v hibridnem načinu (AUTO eDRIVE). 330e poleg tega premore še način za ohranjanje napolnjenosti baterije. To je na navadni vtičnici mogoče napolniti v dobrih dveh urah, nameščena pa je pod dno prtljažnika.

Razmerje 50:50 ostaja!

Zanimivo: BMW-jevim inženirjem je kljub precej težkim komponentam hibridnega sklopa uspelo ohraniti razmerje mase med prednjo in zadnjo premo pri idealnih 50 : 50 in, da, skupna sistemska moč in dodatni navor elektromotorja (in sicer v z navorom nič varčnem turbobencincu) dajeta tudi priključnohibridnemu 330e dovolj športnih lastnosti, da njegovi lastniki ne bodo le žalostno gledali lastnikov preostalih različic serije 3. Prej nasprotno. Električni motor je s svojimi 88 konjskimi močmi, predvsem pa 250 njutenmetri navora povsem dovolj zmogljiv, da 330e premika uporabno hitro – ob sistemski moči 252 konjskih moči je 330e sposoben stotico doseči v le 6,1 sekunde. Električni normni doseg 40 kilometrov je seveda zaradi zastarelega standarda, ki ga EU predpisuje za te meritve, skorajda nemogoče doseči, realen vsakodnevni doseg pa je nekje med 25 in 30 kilometri, kar pa je za povsem električno mestno vožnjo še vedno dovolj. In razen gumba z oznako eDrive za spreminjanje načina delovanja hibridnega sistema in malce drugačnih merilnikov 330e (ki pa so zastarelo analogni) svoje ekološke narave sploh ne izpostavlja. Nič nenavadnega – hibridi in priključni hibridi so, tudi pri BMW, nekaj povsem vsakdanjega, in zato ni nobene potrebe, da bi bili na pogled ali glede na način upravljanja nekaj posebnega.

Dušan Lukič
foto: Ciril Komotar