BMW 335i Coupe

Kupeji imajo v BMW-jevi družini pomembno vlogo. Z njimi so stopili še korak dlje kot pri limuzinskih ali kombijevskih različicah – ali kot jih Bavarci imenujejo – različicah Saloon in Touring. Seveda v smeri športnosti, dinamičnosti v vožnji, uživaštvu. Pridobljeni centimetri v širino in skromnejša višina v primerjavi z znano serijo 3 vam verjetno ne povedo veliko, verjeti pa nam morate, da je v živo videti neprimerno boljše kot na fotografijah. Nefotogeničen BMW? Tega si ne bi upali trditi, vendar smo vsi po rahlem razočaranju ob prvih posnetkih v živo toliko bolj pozitivno presenečeni. Torej je odgovor na nefotogeničnost očitno (vsaj deloma) pritrdilna . .

Vedno smo malce v dilemi, ali vam močnega BMW-ja predstaviti kot poldirkaški izdelek za obisk dirkališča za konec tedna ali kot avtomobil, ki dlje kot od ročne avtopralnice do najprometnejše promenadne ceste pač ne gre. Poudariti vrhunsko lego, igriv zadnji pogon in zmogljiv motor ali pisati o tem, kako na glas dati izvrsten radio s še boljšimi zvočniki? Kako roka voznika drsi po vodljivem in dirkaško upirajočem volanu ali kaj je treba obleči, da bo levica – naslonjena na kromiran rob stranskih šip – videti skupaj z voznikom frajersko? Dilema, ki se poraja, sploh ne bi smela biti težava, saj BMW 335i Coupe omogoča oboje!

Odklepanje in zagon avtomobila s ključem v žepu je že prva tehnična novost, s katero lahko očarate kakšno dolgonogo ljubiteljico sodobnih jeklenih konjičkov. Prideš, zatakneš roko pod kljuko in vrata v avtomobilski prestiž so ti odprta. Zagon z gumbom ni pogruntavščina, ki bi ji morali nameniti kakšno vrstico, saj se tako zaženejo tudi bolje opremljeni Renaulti. A zvok, ki zapiha iz dveh izpušnih cevi na vsaki strani avtomobila, je vreden kakšnega tolarja na najpolnejšem parkirišču na – recimo – Obali. Poln, sočen, zdrav, močan, sladek, grozeč . . Tak je ta zvok, ki so mu pri BMW-ju verjetno namenili veliko časa in ogromno glav, ki so to morale po službeni dolžnosti poslušati in dodelovati.

Bravo, jaz bi jim kot šef dal božičnico, saj so opravili res dobro delo. Čeprav smo imeli na testu različico z ročnim menjalnikom, za promenadne poskuse svetujemo nabavo odličnega samodejnega menjalnika (beri test BMW Z3 Coupe v 19. in primerjalni test poskočnih kupejev v 23. letošnji številki), še bolje pa bo takrat, ko bo tudi BMW predstavil menjalnik z dvema sklopkama. Kaj pravite, SMG? Ta je že na odpadu zgodovine, pri BMW-ju so požrli velik cmok, priznali napako v smeri razvoja in že veselo razvijajo svoj menjalnik po Volkswagnovih stopinjah. A vrnimo se k naši promenadi.

Z mehko sklopko in milimetrsko odzivno stopalko za plin potem izkoristimo navor, ki razganja nov motor, in se povsem počasi vozimo gor in dol, pozdravljamo znance in se spogledujemo s turistkami. Tudi vi bi se, priznajte! Ksenonski žarometi so kraljevsko označevali cestišče, kot bi položili rdečo preprogo na gala prireditvi. Videti in biti viden, to je poslanstvo. Zaradi usnja na sedežih, športnem volanskem obroču in prestavni ročici je notranjosti prestižnejša, odlična klimatska naprava in dobro založena armaturna plošča pa omogočita še boljše počutje. Edino, kar nas ni prepričalo, sta razmeroma visoko sedenje in podajalnik varnostnega pasu, ki prileze izza B-stebrička in se po podaji znova vrne med karoserijo in notranjo oblogo vrat.

Tako kot sem napisal po mednarodni predstavitvi, mislim še dandanes: saj podajalnik ni napačen, a ne predstavljam si, kako bo deloval čez pet let ali 100 tisoč kilometrov. Ali njegovih 1.000 metrov, če seštejemo vse centimetre, ki jih pred zagonom naredi ročica s svojim zzzzz . .

A počasna vožnja v slogu ’glejte me’ ni najbolj pisana na kožo Avtomagazinovim voznikom. Mi smo veliko raje na dirkališču, kjer se prava akcija lahko dogaja brez nevarnosti za tehniko ali noro vsebino v njej, predvsem pa zato, ker se šibke točke športnega avtomobila tam pokažejo najprej. Dirkališče Raceland je kot naročeno za to, da smo preizkusili vodljivost na dolgih ovinkih in trakcijo v ’zaprtih’. Kot zanimivost naj povemo, da smo se na zimskih gumah vsi malce pritoževali nad nemirno vožnjo pri večjih hitrostih (avtocesta).

Ko smo gume Bridgestone Blizzak LM-25 225/45 R17 94V RFT le za fotografiranje zamenjali z letnimi Potenza 255/30 R19 91Y RSC iste znamke, smo soglasno ugotovili, da so se naša predvidevanja izkazala za pravilna. Gume so bile krive za slabšo lego in več dela voznika, saj se je na letnih BMW peljal vsaj za deset odstotkov bolje. Razlog za obisk poligona ob krški jedrski elektrarni je seveda povsem nov motor, ki z 225 kilovati (306 KM) že pošteno rine v zelje M3.

Vrstni šestvaljnik ima kar tri litre gibne prostornine, natančen neposreden vbrizg druge generacije neposredno v zgorevalni prostor (piezoinjektorji, nameščeni točno v sredino vrhnjega ustroja zgorevalnega prostora med ventili! ) in dve turbopuhali. Pri BMW-ju so se odločili, da namesto štirilitrskega atmosfersko polnjenega V8 raje ponudijo za 70 kilogramov lažjega v aluminij odetega ’šestaka’, ki z manjšima turbopuhaloma zagotavlja podobno moč.

Zakaj dva pripomočka, ki stisnjen zrak tlačita v motor? Zaradi onemogočanja tako imenovane turboluknje, ko ob polnem plinu delovanje motorja na začetku malce zakasni. Tega neprijetnega stranskega učinka (klasičnih) turbomotorjev v BMW-ju ni bilo opaziti, kot tudi ne žvižgajočega delovanja puhala ali tako imenovanega ’blow off’ ventila, ko presežek zraka slišno izpusti pod motorni pokrov. Škoda, v 335i v resnici sploh ne veš, da imaš pred seboj biturbo!

Sedaj pa pride prijetnejši del opisa: lahko bi vam spisal celo revijo o tem, kako smo uživali v odličnem volanskem sistemu (celo malce trd v mestu, kot bi inženirji mislili le na vožnjo po dirkališču! ), kako je bil stabilnostni sistem DTC večjemu užitku v prid nenehno izključen (in smo pri tem pogrešali zaporo diferenciala, saj je notranje kolo hotelo bistveno hitreje iz ovinka kot zunanje! ), kako bi lahko pri BMW-ju že malce dodelali sicer natančen menjalnik, da bi prehajal iz prestave v prestavo hitreje, kako smo trpinčili zavore, pa niso pokazale niti malo omahljivosti, kako smo se v vsakem ovinku zahvaljevali v nebo, da BMW še vedno dela zabavne avtomobile na zadnji pogon, kako smo zgolj zaradi slabšega izkoristka v primerjavi s štirikolesnim pogonom dosegli drugi najhitrejši čas na stezi, kako . .

Naj nadaljujem ali ste že razumeli poanto? Dve nadomestni zadnji gumi v prtljažnik (seveda zgolj namišljeno, figurativno, saj za take valjarje ni dovolj prostora, zato ima 335i Coupe praznovozne gume! ) in ves dan vozniških užitkov vam je zagotovljen, saj je tehnika brez najmanjšega oklevanja zmožna in voljna potrpeti veliko več kot voznik v slabši telesni kondiciji . .

Dilemo smo torej rešili: v petek popoldne v ročno avtopralnico, nato pa zvečer na promenado, pijačo in koketiranje. A naj bo pijača brezalkoholna, če hočete v soboto preizkusiti še zver, ki je prejšnji dan mirno predla pod motornim pokrovom. Popoldne skok na dirkališče, pred večerom pa zopet obisk pralnice, ko vam iz notranjega blatnika zadnjih gum (mimogrede: prednji blatniki so 10 kilogramov lažji od klasičnih, saj so deloma narejeni iz umetnih mas) nežno oluščijo odpadle dele gum. Zato dileme, kam z njim, sploh ni.

Po obisku dirkališča pa se pojavi novo vprašanje: zakaj bi čakali na M3, čeprav naj bi imel že več kot 400 ’konjev’? Ehhh, tisti s takimi dilemami so pa lahko srečni!

Aljoša Mrak

Foto: Saša Kapetanovič