BMW 335i Coupe Performance

Zakaj? Zato ker je takšen, kot je, z izstopajočimi karbonskimi zunanjimi ogledali in spojlerji, s srebrnimi nalepkami tik pod okni in platišči v kontrastni beli barvi (vse našteto spada na seznam dodatne opreme s skupnim naslovom Performance), kar malo vulgaren. Res je, rahlo vulgaren je tudi zvok, ki se privali iz (spet Performance) izpušne cevi, a v tem lahko voznik vsaj (znova in znova) uživa. Velikokrat očitajoči pogledi mimoidočih so majhna cena, ki jo je treba plačati za to, a brez takšnega zunanjega videza bi jih bilo precej manj pa še pogledov policistov ne bi pritegoval. Navsezadnje je bistvo vozniški užitek, ne pa razkazovanje navzven, kajne?

No, z dodatki z oznako Performance so pri BMW-ju poskrbeli tako za ekshibicioniste kot za vozniške uživače. Prvim so namenjeni vsi zunanji dodatki, drugim pa nov izpuh, ki iz dveh zaključkov izpušne cevi v nizkih vrtljajih privali že skoraj osemvaljno grgranje, ob hladnem motorju pospremljeno s pokanjem, vrednim čistokrvnih dirkaških strojev. Na naši spletni strani boste našli video in verjemite, vredno je prisluhniti.

Na seznam dodatne opreme Performance je spadal tudi volanski obroč, oblečen v alkantaro, ki ga lahko mirno zelo odsvetujemo, saj v suhih dlaneh grdo drsi, poleg tega pa je zelo verjetno, da bo ob potnih dlaneh hitro postal neugledno gladek in bleščeč. Raje si omislite enak, a usnjen volan.

Poldirkaški školjkasti sedeži morajo biti na seznamu opreme obvezni. Le težko boste namreč našli boljšo kombinacijo športnega zadrževanja telesa v ovinkih in udobja na dolgih poteh. Zadnje je še kako pomembno, saj je lahko ta 335i popolnoma udoben potovalnik. Tudi pri avtocestnih velikih hitrostih je izpuh ob enakomernem plinu uglajeno tiho in še največ hrupa prihaja izpod izrazito nizkoprofilnih gum.

A bistvo tega avtomobila niso dolge poti, temveč uživaška vijuganja. Takim so lepljive Potenze pisane na kožo, na žalost pa kombinacija širine 225 spredaj in 255 zadaj ob nastavitvah M-podvozja in pomanjkanju diferencialne zapore pomeni nagnjenost k (preveč izrazitemu) podkrmarjenju, ki ga je mogoče v nevtralno ali prekrmarjeno lego spremeniti le z odločnimi posegi z volanom in s plinom. Trdi boki gum in čvrsto podvozje imajo še eno pomanjkljivost: na slabi cesti tale 335i rad izgubi stik s podlago, poskoči in sproži varnostna pomagala (ali pa voznikove znojne žleze). A po drugi strani je tudi to del šarma takega avtomobila. V takih razmerah in pri takih hitrostih pač zahteva trdo roko in dovolj vozniškega znanja. Je pa zato še toliko bolj nerazumljiva odločitev Bavarcev, da diferencialne zapore ni na nobenem seznamu dodatne opreme. Slabo, zlasti če si zaželite daljših bočnih drsenj. Ta so sicer mogoča in atraktivna, a brez diferencialne zapore premalo uživaško natančna.

Še dobro, da zvok motorja voznika veseli ves čas. Najprej grgranje, potem renčanje in tuljenje, kak pok iz izpuha in zamolkel udarec ob prestavljanju. Ja, menjalnik z dvema sklopkama je lahko pri ročnem načinu prestavljanja in vključenem športnem programu dirkaško oster, tudi pri prestavljanju navzdol.

In spet: prestavite ga v položaj D in vozili se boste z izjemno uglajenim avtomatikom. Vrtljaji bodo le redko zrasli nad dva tisočaka (če vam bo, o čemer pa dvomimo, uspelo krotiti desno nogo) in potniki (če je cesta ravna in dovolj gladka) še opazili ne bodo, v kakšni zverini se vozijo.

Bo pa to opazila vaša denarnica. Porabe nam, priznamo, ni uspelo spraviti pod dobrih 13 litrov, testna se je ustavila skoraj tri litre višje. A ne pozabite: tudi (ali pa še posebno) mi nismo imuni proti čarom te kombinacije motorja, menjalnika, podvozja, krmiljenja, zavor . . In upamo si trditi, da jim utegne podleči vsakdo, ki bo tak avto preizkusil in ki si ga lahko privošči. In ki ga seveda ni sram, da ga ljudje gledajo kot cestnega huligana tudi takrat, ko se vozi umirjeno.

Dušan Lukič, foto: Aleš Pavletič