Delež blagih sprememb, a le tam, kjer je bilo to potrebno. Zakaj je še boljši?

Druga generacija BMW-jevega »kupejevskega« SUV-ja je na cestah že skoraj štiri leta in skupaj z bratskim X3 sta pred kratkim prišla na vrsto za prenovo sredi življenjskega cikla. Kje tičijo novosti? Ja, tudi sam sem na domači predstavitvi zbijal neslane šale o tem, da ne ločim novega avtomobila od starega. Ampak sem, roko na srce, malce pretiraval, oblikovna osvežitev je bila namreč primerna in učinkovita. A tudi zato, ker se mi predhodnik s prednje strani ni zdel najbolj posrečen. Sedaj so oblikovalci nekoliko omehčali izraz, ki me je spominjal na morskega psa kladvenico, ter ga hkrati posodobili in približali novejšim modelom v ponudbi. Če takšen SUV s kupejevsko strešno linijo že sam po sebi ni dovolj nastopaški, pa ste na fotografijah verjetno že opazili tudi to precej posebno matirano črno barvo karoserije iz BMW-jevega nabora Individual.

Osvežena armaturna plošča je oblikovana po vzoru serij 3 in 4. Takšna je imenitnejša in sodobnejša kot prej – še posebej z usnjenim oblazinjenjem v barvi konjaka (2.950 evrov z gretjem sedežev), čeprav sicer dobro vzdušje zaradi tega ni izrazito drugačno. Prav v tem času so pri BMW-ju storili nadaljnji premik od razmeroma še vedno funkcionalno oblikovane notranjosti proti večji pozornosti za razkošne detajle. Vmes pa so v drugih modelih predstavili še Live Cockpit Plus – voznikov digitalni instrumentni zaslon, ki je sedaj serijski tudi v X4. Še vedno je tu uporabnikom prijazna kombinacija različnih možnosti upravljanja osrednjega zaslona – vrtljivo stikalo, fizične bližnjice, zaslon na dotik in kretnje z roko. Ta model M Sport ima serijsko potem še športna sedeža, ki sta po mojem okusu in ponujata temeljito oporo brez kompromisa pri udobju ter debelejši volanski obroč M.

Oda dizelskemu motorju

Ponudba pogonskih sklopov ostaja enaka – s to razliko, da je sedaj v popolnosti blago elektrificirana, medtem ko je priključni hibrid na voljo le pri X3. Čeprav prisilno polnjeni trilitrski dizelski šestvaljnik v M40d zmore kar 340 »konj« (250 kilovatov), zmogljivostim narekuje predvsem zajetnih 700 njutonmetrov največjega navora med 1750 in 2750 vrtljaji. Razpon morda res ni zelo širok, ampak s suverenim in elegantno delujočim osemstopenjskim menjalnikom se motor pravzaprav vedno vrti v uporabnem območju.

Zmogljivosti so resne: 4,9 sekunde potrebuje z mesta do stotih kilometrov na uro, nato pa naravnost uničuje avtocestne kilometre in vedno pospešuje silno, ne glede na to, pri kateri hitrosti pohodim stopalko za plin. In ravno na avtocesti me spomni na to, da je močan dizelski motor z uporabniškega stališča lahko nepremagljiva izbira, pri čemer je na prvo mesto sedaj prilezel dejavnik avtonomije. No ja, ko je pri BMW-ju pred oznako pogonske različice črka M, potem ekonomičnost pač ni čisto na prvem mestu, saj gre navsezadnje za najmočnejšo različico v dizelski ponudbi.

Preberite še: Novo v Sloveniji: Osvežili so ju ravno pravi čas, sedaj znova prehitevata konkurenco

Ampak na avtocesti tudi svinčena noga porabe ne požene v višave, spusti se povprečno tudi pod sedem litrov, pri meni pa se je v kombinaciji z nekaj mestne vožnje ustalila pri 8,2 litra. To pri 68-litrski posodi za gorivo pomeni, da lahko od ene do druge črpalke skoraj zanesljivo prevozim 800 kilometrov, četudi tempomata nimam nastavljenega na 110. Pogon sicer vedno deluje tudi izjemno prefinjeno, pri še elegantnejšem speljevanju pa sedaj pomaga zagonski alternator.

Odlično vodljiv – z manjšim kompromisom pri udobju

Čvrstost vzmetenja v tovrstnih BMW-jevih SUV-jih s (serijskim) športnim podvozjem me vedno malce preseneti. A prilagodljivo blaženje k sreči dobro obvlada svoj posel in zato ne stiskam zob pred luknjami in buškami na slabšem cestišču, me pa pri počasni vožnji čez neravnine tudi v nastavitvi Comfort nekoliko premetava po sedežu. Doplačilo prilagodljivega podvozja M (774 evrov) v vsakem primeru toplo priporočam.

A nič hujšega, predvsem ljubiteljem dinamične vožnje, na katere apelira takšen X4, tega gotovo ne bo težko sprejeti. Visoko težišče in zajetnih 2.095 kilogramov teže mu med hitrejšimi menjavami smeri ne povzročata večjih težav. Odlično, ko imaš v rokah natančno, čeprav pridušeno krmiljenje, ki je lepo usklajeno s podvozjem, vožnja pa v zavojih posledično intuitivna tudi zavoljo pogona z občutnim razmerjem odjema v prid zadnji osi. Oprijema je dovolj, čeprav sem pri vstopu v zavoje raje previden, medtem ko pri oprijemu iz zavoja pomaga z elektronsko nadzorovanim blokiranjem M diferenciala na zadnji osi.

Na koncu je X4 nekoliko omehčal moj prezir do »kupejevskih« SUV-jev. Tudi s tem, da se prostorsko v primerjavi z X3 ne zdi zelo kompromitiran, čeprav je izbira – ko so prostorske zahteve na prvem mestu – še vedno očitna. Prtljažnik je sicer manjši za 25 litrov, zato pa velika odprtina omogoča dober dostop. Omeniti moram tudi nekoliko slabšo preglednost nazaj. In čeprav ima v rokavu veliko trikov za vzbujanje pozornosti (velikost ledvičk je še nekako pod nadzorom), pa zlasti v takšni konfiguraciji ostaja zanimiv SUV (no ja, za domala 78 tisočakov bi že moral biti), ki mu je zmerna osvežitev dobro dela