BMW X5 3.0d

X5 nikoli ni hotel preganjati Wranglerja in še manj Defenderja. Sploh ne. X5 je tisti terenec, ki pretežno vozi po asfaltnih cestah, a mu uspeva delovati postavljaško in krepko. Kot Schwarzenegger ali Stallone. Ali pa vsaj kot Brosnan. Oziroma: da se voznik v njem počuti tako.

To seveda ni niti najmanj težko; (rahlo prenovljena) zunanjost je zanimiva zmes elegance (Beemvejevega) osebnega avtomobila in (čvrstega) terenca, prestižna notranjost pa vliva zaupanje in občutek nadzora. Vozila in okolice.

Boste rekli: to je opis vsakega luksuznega terenca, ki jih zdaj ni več tako malo. Res je, ampak BMW je to področje definiral na povsem sebi lasten in svojevrsten način. Goljufija ni možna: odstranite vse značke zunaj in znotraj, prav, odstranite še značilni ledvički na nosu, X5 bo še vedno lahko le BMW.

Seveda iz Münchna oziroma - oprostite! - iz Spartanburga (Južna Karolina, ZDA) prihaja X5 z različnimi pogonskimi stroji, a je trilitrski šestvaljni turbodizel nedvomno odlična izbira. Kombinacija pogona in podvozja dovoljuje hitra potovanja po avtomobilski cesti, vsekakor bistveno hitrejša, kot jih dovoljuje zakon, navsezadnje pa je tudi vrtilna hitrost motorja pri največji hitrosti še v tistem področju, ko ga lahko mirno s polnim plinom priganjate vsaj od Münchna do Ingolstadta.

X5 se ne ziblje, čeprav je terensko visok, in v vseh hitrostih vrača varen občutek nadzora nad vozilom, tudi ko je cesta mokra. In poraba plinskega olja ostaja zmerna, vsaj če jo primerjate s porabo tega avtomobila z enako velikim bencinskim motorjem.

Sukanje volanskega obroča v mestu sicer ni opravilo, ki bi se ga vsako jutro vnovič razveselil, saj je volanski mehanizem športno trd, rajdni krog pa se tudi ne more kosati z osebnimi avtomobili. Toda ne razumite narobe: kljub temu ga bo vsaka roka, tudi nežna, brez napora vozila po kratkih opravkih. Le nekaj vozniške veščine velja imeti.

Če ga spoznavate od znotraj, je X5 prestižen športni avtomobil. Tako namreč deluje notranjost: zaradi materialov, zaradi izdelave in zaradi oblike elementov z merilniki in volanskim obročem na čelu. Če ga gledate od zunaj, je seveda precej bolj podoben terencu in to do neke mere tudi je. Gume, namenjene vožnji do hitrosti 200 kilometrov na uro, seveda ne delajo čudežev pri oprijemu na terenu, toda prenovljeni (stalen) štirikolesni pogon vliva tudi na spolzkem še nekaj več upanja, da boste premagali oviro.

Dokler je to sveže zasnežena cesta na Vršič ali blatna strmina do hišice na Krvavcu, bodo tudi takšne gume zadovoljile, za večje izzive pa boste potrebovali nekaj več vozniških izkušenj, morda odlično elektronsko pomoč med spustom v spolzkem, morda boljše (za slabše pogoje pod kolesi) gume in na koncu še nekaj čudeža. Toda X5 s takšnim početjem ne bo prav zadovoljen.

Črnino, če je dobra, kaže poskušati s trezno glavo in v primernem okolju. BMW X5 je seveda lahko tudi druge barve kot črne, ampak zanj velja isto: pametno, z glavo. Potem boste med lastniki podobnih avtomobilov nedvomno frajer.

Vinko Kernc

Foto Aleš Pavletič