Prvi od treh

Letos, recimo, so Berlingov (govorimo seveda o potniških, ne tovornih različicah) prodali skoraj dvakrat toliko kot Caddyjev, pa skoraj desetkrat toliko kot bratskih Peugeotov Partnerjev.

Okej, Berlingo torej je prvi. Kaj pa 'od treh'? Včasih je bil 'od dveh', saj si je tehniko in skoraj vse razen nekaj oznak delil z omenjenim Partnerjem. A od nedavnega je v lasti francoske skupine PSA tudi Opel, Berlingo in Partner pa sta dobila tretjega brata: Oplovega Comba.

Kako bodo pri PSA na koncu 'zložili' ponudbo vseh treh, da bo vse skupaj vsaj približno logično in da noben od modelov ne bo prav zapostavljen, bo jasno, ko bomo izvedeli tudi, kako je z opremo in cenami Comba pri nas, razlike med Berlingom in Partnerjem pa so že jasne: Berlingo je bolj živahne oblike (predvsem zunaj, a tudi navznoter), ima slabšo notranjo opremo (dvignjene sredinske konzole, na primer, v njem ni), klasičen volan in merilnike (v nasprotju s Peugeotovim i-Cockpitom), njegov trebuh je malce bližje tlom kot Partnerjev (za 15 milimetrov), počutje za volanom pa je zaradi večjega volana in na splošno malo 'tršega' občutka malo bolj 'gospodarsko'.

A to seveda ne pomeni, da je tak Berlingo tovorni kombi, v katerega so zasilno namestili zadnje sedeže. Prav nasprotno: v primerjavi s predhodnikom, ki je bil že tako dovolj daleč od gospodarskih vozil, je novi Berlingo še bolj civiliziran, materiali so za odtenek boljši, a še vedno neprimerljivo tistimi v kakem C4 Cactusu, sedi se zelo dobro, celotno oblikovanje, sploh, če si omislite doplačilne pakete XTR (z drugačnimi barvami plastike v notranjosti, drugačnim sedežnim tekstilom ter živahnimi karoserijskimi dodatki), pa je dinamično družinsko – in zelo sveže. Gre za dobrega tisočaka doplačila, ki pa avtu močno 'izboljša karakter. Enako velja za doplačilo za popoln paket parkirnih senzorjev, ki ščiti boke vozila, popolnoma nasprotno pa za doplačilo za navigacijo Tom Tom. Ta po TomTomovi navadi ni najbolj kakovostna in je v resnici popolnoma odveč, saj se že v serijsko opremo uvršča infozabavni sistem RCCA2 s spodobno povezljivostjo s pametnimi mobilniki s sistemoma Apple CarPlay in AndroidAuto. Odkar Apple omogoča tudi uporabo Google Mapsov v CarPlayu, je velika večina vgrajenih navigacij (sploh pa čedalje cenejših) ne le nepotrebna, ampak tudi zastarela. Skratka, teh 680 evrov doplačil bi si lahko mirno prihranili. Dobrodošel je projicirni zaslon, ki je pri opremi Shine serijski in ki odtehta sicer rahlo nepregleden analogni merilnik hitrosti, ki ga ima Berlingo. Med merilniki je še dovolj velik LCD-zaslonček, namenjen prikazovanju podatkov potovalnega računalnika in infozabavnega sistema.

Počutje spredaj je, z izjemo manjkajoče sredinske konzole med sprednjima sedežema (in pripadajočih odlagalnih površin), prijetno. Položaj za volanom bi moral ustrezati tudi višjim voznikom (tam nekje od 190 centimetrov se zna sicer pojaviti želja po malo večjem vzdolžnem pomiku vozniškega sedeža v smeri nazaj), seveda pa je dovolj prostora tudi zadaj. Tam so trije posamični sedeži, kar pomeni, da je ta Berlingo precej prilagodljiv. To pa je bistvo takšnih avtomobilov: ne le prostornost (ki je ta Berlingo sicer premore na pretek, saj je v primerjavi s predhodnikom še zrasel), ampak to, da se lahko po mili volji spreminja iz (skoraj) družinske limuzine do (skoraj) tovornega kombija.

Da je počutje v notranjosti prijetno, je skrbelo še nekaj dodatkov. Sistem Modutop je že znan iz prejšnje generacije, a za novega Berlinga so ga povsem na novo obdelali. Gre seveda za sistem predalov pod stropom vozila (nad celotnim potniškim prostorom – a če je šlo prej le za predale iz trde plastike, gre zdaj za kombinacijo steklene panoramske strehe, polprosojne police, ki ima ponoči LED-osvetlitev, in kopice predalov. Uporabno, pa tudi na pogled privlačno in notranjost Berlinga s tem dodatkom, ki je pri opremi Shine serijski, dobi nove dimenzije. Oprema, če se odločite za različico Shine, je bogata: od dobrega infozabavnega sistema s potrebnimi povezljivostnimi funkcijami, učinkovite dvopodročne klimatizacije, dnevnih LED-luči, tempomata in omejevalnika hitrosti pa do pametnega ključa in parkirnih senzorjev.

Za potnike je – z izjemo odsotnosti sredinske konzole med sprednjima sedežema – v Berlingu dobro poskrbljeno, za raznovrstno prtljago (tudi, če gre za smuči, surfe ali pralne stroje) prav tako, kaj pa vožnja?

Novi 1,5-litrski dizel ne razočara. Je opazno tišji od predhodnika (seveda ne le na račun tega, da gre za nov, sodoben motor, ampak tudi zato, ker je zvočna izolacija novega Berlinga opazno boljša kot pri predhodniku), bolj uglajen, s svojimi 96 kilovati oziroma 130 'konji' pa tudi dovolj zmogljiv, da Berlinga dovolj živahno premika pri avtocestnih hitrostih (tam se precejšnja čelna površina pač pozna) in takrat, ko je avto naložen. Seveda, preživeli bi tudi s šibkejšo različico, a močnejša vendarle ni toliko dražja, da se o njenem nakupu ne bi splačalo resno razmisliti – še posebej, ker pri porabi skoraj ne bo razlike (razen pri najbolj umirjenih voznikih), kajti tudi v močnejši različici je ta 1,5-litrski turbodizel zelo umirjene sorte.

Manjši minus smo Berlingu pripisali zato, ker bi lahko bil gib prestavne ročice natančnejši in manj šklepetajoč, pa tudi stopalka sklopke bi lahko bila mehkejša. Oboje odpravi preprosta rešitev: doplačilo za samodejni menjalnik. Na splošno so ravno stopalke in volan tisti del avta, ki še najbolj kaže izvor Berlinga. Tudi za volan velja podobno kot za stopalke: nič ne bi bilo narobe, če bi bil lahkotnejši – pa tudi malce manjši.

Lega ne cesti je pri avtomobilu, kot je Berlingo, seveda pri nakupnih razlogih nekje na repu seznama, je pa zelo pomembno udobje, ki ga ponuja podvozje. Tu je Berlingo med udobnejšimi, a ne povsem pri vrhu. Nagibanja v ovinkih glede na to, za kakšen avto gre, ni preveč, bi si pa želeli boljšega (predvsem ko gre za zadnjo premo) blaženja kratkih, ostrih neravnin, kot so montažne hitrostne ovire. Potnike, še posebej zadaj (razen, če je avto krepko naložen) lahko v teh razmerah preseneti kak močnejši sunek izpod koles.

A roko na srce, takšno obnašanje je, glede na to, za kakšno vrsto avta gre, pričakovano. Tisti, ki si želijo veliko bolj uglajenega avtomobila, bodo pač posegli po enoprostorcu ali križancu – z vsemi minusi pri ceni in prostornosti, ki jih taka poteza prinaša. Tisti pa, ki vedo, kaj hočejo in zakaj je tovrstni 'družinski kombi' zanje primeren, bodo poznali tudi minuse takšne zasnove – in se bodo pripravljeni z njimi tudi sprijazniti. In ko na Berlingo pogledamo skozi njihove oči, gre za zelo dober izdelek, ki bi imel največ (ali celo edino) konkurence v hišnih 'bratih'.