Citroën Berlingo 1,6 HDi (80kW)

Nekaj številk nazaj smo objavili test Peugeotovega Partnerja, Berlingovega (ponovnega) dvojčka, in že tam ugotovili, da sta brata v svoji drugi generaciji v primerjavi s prvo, ki je še vedno v (oskubljeni ponudbi) prodaji (Berlingo First), precej zrasla. Kogar ne prepriča občutek odraslosti v Berlingovi notranjosti, ga bodo morale gole številke. Novinca je v dolžino več za kar 24 centimetrov, za 8 se je poredil še v širino in za 3, 5 centimetra v medosje.

Človek bi mu zaradi tega prisodil kar novo ime, recimo Grand Berlingo. Čeprav je oblikovno precej drugačen od uspešnega, v kar milijonski nakladi prodanega predhodnika, ga s Praberlingom povezujejo dostavniška duša, škatlasta oblika s strmo odrezanim zadkom in bočna drsna vrata.

Tudi v novi generaciji ne razočara in velja za zlatega, ko vanj vstopajo in izstopajo potniki, ki si zaradi (trenutnih ali bodočih) težav s križem želijo visokega sedenja. Če se je kdo pri predhodniku spotaknil ob stopnico na pragu, ko je vstajal z zadnje klopi, pri novincu teh težav ne bi smelo biti. Bočna vrata (od druge opreme Multispace dalje je serijsko vgrajen par, sicer dobite le desna) so zlata vredna, ko je treba izstopati na ozkih parkiriščih in je pri odprtini pomemben vsak centimeter.

Vrata prtljažnika si zaslužijo zlato medaljo, ker s svojo velikostjo odprejo veliko luknjo z nizko nakladalno površino in velikanski prtljažnik 'brez robu', v katerem so se naši testni kovčki počutili kot borzni posrednik v recesiji, pa tudi zato, ker ko so odprta, ponujajo dežno zavetje do 180 centimetrov visokim osebam in morda rešijo kak družinski piknik. Da ni vse zlato, kar se sveti, zadnje duri potrdijo, ko jih je treba odpreti na ozkem parkirišču. Hmm, prostora je v trenutku premalo!

Rešitev? Nanjo bo treba misliti pred nakupom, imenuje pa se asimetrična zadnja zastekljena krilna vrata. Prtljažnik je mogoče povečati z odstranitvijo zadnje klopi (ali sedežev), pri čemer lahko odstranite le dve tretjini ali tretjino klopi in tako ob potniku ali dveh na zadnji klopi omogočite še prevoz do dva metra dolgega tovora. Škoda, ker je pri odstranitvi zadnje klopi (povečanje prtljažnika gre po principu 'zloži naslonjalo in prekucni naprej') treba zbrati nekaj več moči, saj je klop pretežka, da bi jo odstranjevali dnevno.

Zadnja sedala so tudi precej neprilagodljiva, če imamo v mislih 'čarobne' notranjosti nekaterih enoprostorcev: Berlingovih zadnjih 'stolov' ne boste ne vzdolžno pomikali ne spreminjali naklona njihovih naslonjal, saj je veliko prostora tako za njimi kot pred in nad njimi. Veliko je v tem primeru pravzaprav premil izraz.

Precej več razlik v primerjavi s prejšnjo generacijo je na prednjih sedežih, za kar je kriva predvsem nova armaturna plošča, ki je že skoraj takšna kot v pravih limuzinskih kombijih. Prostora je tudi spredaj dovolj, za položno nameščenim in po višini nastavljivim volanskim obročem se sedi visoko, dostavniška pa je tudi preglednost okoli prednjega dela karoserije.

Čeprav Berlingo v dolžino meri skoraj 4, 40 metra, zadnjih parkirnih tipal nismo pogrešali, saj je ravno odrezani zadek zaradi prevladujočih steklenih površin zlahka nadzirljiv. Pločevine v notranjosti (v nasprotju z Nemom) razen na okvirjih vrat ne boste opazili.

Armaturno ploščo sestavlja trda plastika, ki je na videz zgledno dana vkup in nikakor ne deluje ceneno. Nasprotno, igrivo oblikovani zračniki in predali (posebej zanimiva sta okrogla ob upravljalnih gumbih dvopodročne samodejne klimatske naprave, ki lahko služita za shranjevanje manjših pločevink pijače) dajejo notranjosti svežino, ki je zaradi pestrosti predalnikov (pokrita predala pred volanskim obročem in sovoznikom, kup poličk, odlagalna mesta v vratih …) tudi zelo uporabna. Za ljubitelje pozabljenih stvari ali tihotapljenja: pod nogama zadnjih potnikov sta v dnu še dva s tepihom pokrita predala.

Pssst! Pravo meko predalov omogoči nakup dodatnega sistema, imenovanega Modutop, ki pod streho namesti predale, ki pa imajo eno slabost. Ker so nad glavama prednjih potnikov in nad sedeži, je težko videti njihovo vsebino. Priporočamo tudi namestitev predala pod streho prtljažnika, v katerega gre do 10 kilogramov stvari, dosegljivih iz obeh strani (prtljažnik, zadnja klop).

Izredno uporaben je tudi kar 13-litrski predalnik med sedežema. Modutop streha ima še prezračevalno funkcijo, ki pa nas je na testu vse prej kot navdušila, saj v mrzlih dneh tudi po treh urah vožnje skozi reže pod stropom do zadnjih potnikov ni pihal zrak enake temperature (obljubljene v navodilih za uporabo), kot je objemal prednja potnika.

Prednja sedeža sta mehkejša, ročica le petstopenjskega, a s posrečeno določenimi razmerji (potrebe po šesti prestavi pravzaprav ni) obdarjenega menjalnika je priročno dvignjena in blizu volana, ob njej pa že videni upravljalni gumbi in zaslonček klimatske naprave pa centralno nameščena gumba za spuščanje in dviganje prednjih šip (varčevanje! ) in zelo uporaben gumb, s katerim zaklenemo zadnja (drsna) vrata in preprečimo, da bi jih odpirali otroci.

Tudi merilniki vas bodo spomnili na tiste iz starejših Peugeotovih oz. Citroënovih modelov ter potovalni računalnik, ki sicer obvlada vse bistvene elemente, vključno s prikazom podatka o zunanji temperaturi. Kot pri Partnerju bomo tudi pri Berlingu pograjali zastopnika, ki onemogoča nakup stabilizacijskega programa ESP v osnovni opremi in ga tudi v najdražjih različicah ne ponuja serijsko.

Slabost je tudi pomanjkanje varnostnih blazin, saj sta serijsko vgrajeni le čelni, za stranski in zavesi pa je treba doplačati! Serijska so vsaj sidrišča Isofix in ABS. Berlingova vstopna oprema X zaradi pomanjkanja centralnega zaklepanja, radia in klimatske naprave nikakor ni privlačna in si prav tako ne zasluži dobre besede.

Divjakov B ne mara: stabilizacijska elektronika se pri preseženih 50 kilometrih na uro (če je izklopljena) ponovno vklopi, na osnovi C4 Picassa (očitno je zdaj modno, da limuzinski kombiji nastajajo na osnovi enoprostorcev, saj je tudi Renaultov Kangoo razvit na Scenicovih temeljih) narejeni velikoprostornež pa je za hitro vožnjo skozi ovinke tudi premehko vzmeten in se za koga že skoraj moteče vzdolžno in tudi prečno opazno nagiba. Berlingo je narejen, da razvaja s svojo mehkobo, kar dokazuje tudi, ko skoraj neopazno zapelje čez ležeče policaje.

Če vam proračun dopušča najmočnejši dizelski motor, si ga le privoščite, saj se 1, 6-litrski HDi, ki smo ga pri Avto magazinu že neštetokrat preizkusili v različnih (PSA-jevih in nekaterih drugih) karoserijskih različicah, odlično znajde. Navora je dovolj, da klanci niso težavni, moči prav tako.

Poraba goriva? Varčnežem bo potovalni računalnik na nedeljskih izletih po podeželju obljubljal manj kot šestlitrsko porabo, avtocestni zbiralci kilometrov na meji legalnega pa bodo lahko računali na manj kot osem do devet litrov. Ugodna poraba goriva zaokrožuje celostno Berlingovo pojavo, ki je med najuporabnejšimi avtomobili na trgu.

Iz oči v oči . .

Aljoša Mrak: Novi Berlingo je večji, udobnejši in ima boljšo zvočno izolacijo, z nekaj zadržka bi dejal, da je v vsem zrelejši. Sedi se bolje, menjalnik je boljši, materiali so trpežnejši (otroci! ), zato mu lahko zlahka pripišemo (še) večjo uporabnost. Pa še lepši je. A tudi cena novinca je v primerjavi s predhodnikom višja, zato se upravičeno zastavlja vprašanje, ali je toliko boljši od Berlinga Firsta, ki je še vedno v prodaji.

Matevž Korošec: Nemalokrat se zgodi, da uspešen model, ki se je priljubil lastnikom, po koncu svoje življenjske dobe ne dobi enakovrednega naslednika. Za Berlinga tega ne moremo reči. Zdaj je še večji, še bolj simpatičen in še uporabnejši. Predalov je toliko, da si vseh verjetno sploh ne boste zapomnili, s streho Modutop poskrbi za pravo veselje (ne le pri otrocih! ), marsikaj so inženirji izboljšali – na primer materiale v notranjosti, čeprav se še vedno ne morejo povsem kosati s tistimi v osebnih avtomobilih – in motorček, s katerim je Berlingo postal tudi na tem področju spodoben družinski avto. Ni kaj, namesto Berlingo mu zdaj lahko rečete tudi Bingo.

Mitja Reven, foto:? Aleš Pavletič