Kratki test: Citroen Berlingo Feel XL 1.5L BlueHDi 130 S&S BVM6 E6.2

Vitaminov in vitaminskih kompleksov je v naravi in naši prehrani veliko. No, vsaj bilo naj bi jih. Pa morda veste, kateri vitamini so na primer potrebni za odpornost, za rast las in tako naprej? Naj vam malo pomagamo. Vitamin D je pomemben predvsem za rast, in kot kaže, ga imajo pri Citroenu veliko ali pa ga vsaj hranijo za model Berlingo. Na testu se je namreč predstavil v izvedbi XL (zelo velik) in že na prvi pogled je bilo jasno, da si jo zasluži.

Kljub sivi barvi, v katero je bil odet testni primerek – ta ga nekoliko pomanjša, zato se mu po mojem mnenju različne barvne kombinacije, kot je bela z oranžnimi dodatki in povsem nemotečo črno plastiko, ki jih vidimo na cestah, podajo precej bolje – je avto velik. Saj do bočnih vrat v drugi vrsti še nekako pridemo, nato pa se začne dolg prtljažni prostor. In to je seveda tudi ključna sestavina Berlinga.

Prostora, ki ga novinec ponuja, resnično ne zmanjka. Vendar se nikakor ne omejujemo zgolj na prtljažni prostor, kjer je mimogrede kar 850 litrov prostora s postavljeno drugo vrsto sedežev, temveč na odlagališča v kabini. Predali so namreč povsod: kar dva pred sopotnikom, velik med obema sedežema, ki se poleg vsega zapre z dvema praktičnima pokrovoma, in še tisti na merilnikih hitrosti. A to so zgolj tisti s pokrovom, sicer pa je odlagalnih mest še več, vse skupaj za več 10 litrov.

Čeprav je kabina v Berlingu izredno uporabna in tudi oblika dovršeno izdelana, pa počutje v njej vseeno ni najboljše. To namreč kazi sicer večbarvna, a izredno trda plastika. Monotonost sicer do neke mere razbije prijeten volanski obroč s prepoznavno ročico menjalnika, velik zaslon info-zabavnega sistema in pa vmesnik klimatske naprave, ki se zgleduje po preostalih dražjih modelih znamke, a glede na to, da Berlinga uvrščamo med osebne avtomobile, in ne dostavnike, bi tukaj morda vendarle lahko storili nekaj več.

Kritika gre sicer tudi premajhnemu ali predaleč naprej postavljenemu vzvratnemu ogledalu in pa delu vmesnika za klimatsko napravo, ki se hitro skrije za volanski obroč, zaradi česar zna biti nastavljanje klimatske naprave vsaj na začetku nekoliko težavno. Če pa vas to ne moti oziroma tovrstne napake odtehta solidno sedenje, potem bo zadeva veliko bolj preprosta. Stoki sicer ne izstopajo po ničemer, a hkrati ponujajo prijet­no sedenje v obeh vrstah, zaradi česar v kabini tudi na daljših poteh ne bo slabe volje.

In če se dotaknemo še vožnje: Po pričakovanjih. Poraba zmerna, za kar se gre zahvaliti 130 'konjskemu' dizlu, za katerega se zdi, da je najboljša izbira za ta avtomobil. S šeststopenjskim menjalnikom sodeluje zgledno, ob umirjeni vožnji, ki jo avtomobil ponuja, pa se seveda ne bi branili samodejnega menjalnika. A mu tega ne štejemo v minus. Testni Berlingo je tako, če odmislimo zgoraj navedene kritike, ki jih bo racionalen kupec – in takšnih med kupci tovrstnih vozil ne manjka – hitro odmislil, povsem spodoben sopotnik, ki bo le stežka razočaral.