Citroën C3 HDi 70 Tendance Airdream

• Video

S predhodnikom ga res nima smisla primerjati, saj je zrasel, si nadel popolnoma nova oblačila, nova je tudi notranjost in tehnika je skladna s časom. Izjema je petstopenjski ročni menjalnik, ki daje pri novem C3 vtis, da je iz starega.

No, obstajajo tudi drugi agregati za francoskega novinca, od katerih pa nekateri že imajo novi šeststopenjski ročni menjalnik. Konkurenca, s katero se mora spopadati novi C3, je zelo huda, a Francozu uspeva štrleti iz množice.

Je namreč dovolj edinstven, to pa je dodatno podprto s Citroënovimi značilnimi prodajnimi akcijami in oglaševanjem. Morda je kriva njegova svežina, morda na sivi zimski cesti še bolj izstopajoča notranjost, testni C3 je lomil vratove.

Oči, ki so ga odkrito in poželjivo opazovale, so bile svetle in okrogle, kar je dokaz, da je Citroënovim oblikovalcem uspelo izrisati lep, simpatičen avtomobil, ki se je po merah že skoraj približal štirim metrom, a je z nekaj centimetri manj še vedno za večjim deležem konkurence.

Da ni najdaljši, ima tudi prednosti, zlasti pri parkiranjih, kjer se izkažejo velika stranska ogledalca (po vzoru C4 ima na pecljih nameščene smernike), dokaj velike bočne šipe in obvladljivi robovi. Dodajmo še izredno lahkoten volanski servo in skromen obračalni krog in C3 postane idealen mestni avtomobil, zvesti spremljevalec pri nakupih.

Je tudi dovolj visok, da ga bodo hvalili tudi starejši, ker se lepo izstopa in vstopa, ima pa za njegov razred prtljažnik, katerega velikost kliče po rekordnem nazivu.

Zunanja vratna 'kljuka', bolje rečeno reža, za odpiranje prtljažnika ni najboljša rešitev, kar se umazanije tiče, a ko so vrata enkrat odprta (odpirajo se dovolj visoko, da ni bojazni za trčenje z glavami), pred očmi zazeva lepo obdelana in urejena luknja.

Ne pozabimo, 300 litrov v avtomobilu te velikosti je nekaj, kar naj bi tudi vabilo kupce, predvsem majhne družine. Pod tepihom prtljažnika je bil v testnem C3 komplet za polnjenje duše gume. Prtljažnik se poveča lahkotno, z vzvodoma, dosegljivima z obeh strani, ki sprostita ali eno tretjino ali dve ali celo naslonjalo zadnje klopi.

Škoda, da pri povečevanju prtljažnika ne nastane ravno dno, rahlo moteča pa sta tudi visok nakladalni rob in višina prtljažnika. Od pozitivnega prtljažnika pa k manj prepričljivi zadnji klopi. Tam je za tri odrasle preveč utesnjeno, še dva bosta lahko imela težave s koleni, z višino, če ste manjši od 180 centimetrov, pa zadaj vsaj s stropom ne bi smeli imeti težav.

Zadnja klop je povsem ravna in tako kot dokaj trdi sprednji sedeži bolj primerna za vožnjo na kratke razdalje kot za dolga štetja avtocestnih kilometrov. Družinsko naravnanost C3 kaže še s sidrišči isofix na zadnji klopi in petvratno konfiguracijo.

Odlagalnih mest ni prav veliko: predalčka v zadnjih bočnih vratih, dva nekoliko večja v sprednjih, odlagališče med sedežema na sredinski konzoli in dve polički pred prestavno ročico ter žepka na hrbtiščih sprednjih sedežev so ob kar 13-litrskem z lučko lepo osvetljenem predalu pred sovoznikom bolj ali manj uporabna mesta za shranjevanje drobnarij.

Nobeno izmed naštetih mest ni podloženo, kar pomeni, da se bodo predmeti med vožnjo vozili sem in tja.

Armaturna plošča novega C3 in tista v predhodniku sta kot dan in noč. Sicer smo pogrešali dodaten predal pred sovoznikom na vrhu armaturne plošče, a armaturka v novem C3, zlasti s srebrno okrasno plastiko in na otip mehko povrhnjico, je ena najbolj svežih med malimi.

Klasična Citroënova je zaradi nenavadne oblike, bolj nemško kot francosko pa deluje zaradi lepo urejenih stikal in gumbov. Vse je pregledno, na pričakovanih mestih in dosegljivo. Izjema je na volanskem stebru skrito stikalo za nastavitev višine snopa žarometov.

Nekaj elementov notranjosti je sicer starih znancev koncerna PSA Peugeot Citroën in posledično poznanih iz različnih Peugeotov in Citroënov. V mislih imamo radijski sprejemnik in potovalni računalnik. Merilniki so boljši kot pri predhodniku, osvetlitev notranjosti je oranžna, merilniki beli, bela igla ponoči pa spomni na večje Citroëne in doda svoje k simpatičnemu videzu tega avtomobila.

Volan je spodaj 'odrezan' in zaradi tega lepši, a zavoljo boljšega sukanja bi se tej 'dekoraciji' raje odpovedali in imeli klasično okroglino.

Volanski servo je pri Citroënih običajno precej močan, tudi C3 ni izjema. Kljub temu je dovolj natančen in boljši od prestavne ročice, ki je stara PSA-jeva znanka in pri pretikanju v peto prestavo občasno zahteva popravek. Ko se enkrat navadiš, da prideš do pete z veliiiikim krogom v desno in navzgor, tudi z ročico postaneš prijatelj.

Tako kot šeststopenjski menjalnik (ki, kot rečeno, obstaja za C3) smo pogrešali tudi indikator izbire optimalne prestave – tudi to lahko dobite v novem C3, a očitno ne s tem motorjem.

Doplačilna streha Zenith (cene doplačilne opreme si poglejte pri tehničnih podatkih) ni nova v avtomobilskem segmentu, je pa sveža za C3. Zaradi nje je občutek prostornosti na sprednjih sedežih še večji.

Ko se sonca naveličate, kar se v teh pomladnih dneh verjetno ne zgodi, 'šipasti' del strehe preprosto zakrijete s pomično strešno oblogo in C3 z notranje strani postane 'Nezenith'. Ko pa boste zopet stali v prvi vrsti pred semaforjem, lahko spet streho ponovno potegnete nazaj (ročka je na sredini med senčnikoma) in na semafor boste gledali, ne da bi pri tem stegovali vrat kot žirafe.

Zenith pomeni, da klasične lučke, ki osvetljuje notranjost, ni na starem mestu, a pri Citroënu niso pozabili na notranjo osvetlitev, saj so dodali lučki ob glavi sprednjih potnikov ter glavno lučko nad glavo potnika na zadnjem sredinskem sedežu.

Položaj za volanom je sprejemljiv, želeli bi si le večji pomik volanskega obroča proti telesu, tisti vozniki z večjimi stopali pa več prostora pri stopalkah. Stari znanci so tudi obvolanska upravljalna peclja za tempomat in radijski sprejemnik. Ta bi lahko bolje lovil radijske postaje, vendar ga hvalimo zaradi zvoka.

Priročno je vklopiti USB-ključek s priljubljenimi glasbenimi komadi in uživati v dobrem zvoku. Sicer bi bil pa že čas, da tudi pri Citroënu avdiokomande počasi preselijo na volan. Pri varnosti nam ni všeč, da je treba za stabilizacijski sistem ESP doplačati, prav tako ne, da sta varnostni zavesi serijsko vgrajeni šele od druge opreme.

Novi C3 je na preizkusnih trčenjih EuroNCAP dosegel štiri zvezdice, kar nekaj konkurentov pa se hvali z vsemi petimi. V razmislek.

Samodejna klimatska naprava je v testnem primerku dobro delovala, res pa je, da še ni bilo takšnih temperatur, da bi imela veliko dela.

V nosu testnega C3 je bil najšibkejši motor za tega malčka: komaj 50-kilovatni HDi, ki je dovolj poskočen za mestna potepanja. Nad 1.500/min je sprejemljiv, nad 2.000/min povsem uporaben. V prvih dveh prestavah se z lahkoto zavrti do rdečega polja, v tretji začne pešati po 3.500/min, v četrti in peti pa mu po 3.000/min opazno začne zmanjkovati sape.

Le pet stopenj menjalnika pomeni, da se C3 s tem motorjem pri avtocestnih 130 km/h (podatek merilnika) in 3.500/min glasneje oglaša. Takšen C3 je bolj primeren za mesta in potepanja po regionalnih cestah kot pa za avtoceste, na katerih ga je, če hočete voziti po omejitvah, treba priganjati.

Da ga od moči ne razganja, se še zlasti pokaže pri vožnji v avtocestni klanec. Zanimivo: ko pri takšni vožnji tempomatu 'vzameš' 1 km/h, pogon cukne kot pri nekaterih robotiziranih menjalnikih.

Pogled na potovalni računalnik in vztrajanje pri hitrosti 90 km/h (peta prestava) kaže povprečno porabo med 3 in 3, 5 litra, pri 100 (peta prestava) pa med 4, 0 in 4, 5 litra. Neracionalno lovljenje največje hitrosti povprečno porabo dvigne čez mejo osmih litrov.

Naši obiski bencinskih servisov so pokazali, da je C3 s tem 1, 4-litrskim HDijem popil v povprečju 8, 5 litra goriva, 6, 0 in 4, 1 litra goriva, pod črto pa je znašala povprečna poraba na testu 6, 2 litra goriva. Številka ne izstopa. Poraba je torej adut tega paketa le ob zelo varčni vožnji.

Agregat s svojo šibkostjo (poglejte izmerjeni pospešek! ) voznika ne sili v prehitevanja, na avtocesti redkokdaj zaide na levi pas. Če odmislimo zvok motorja, ki je najbolj grob ob zagonu v mrzlih jutrih, je motor s svojo neživahnostjo idealen partner podvozju.

C3 se sicer pelje zelo zanesljivo, a občutek mehkobe, verjetno je C3 zaradi nje rekorder v svojem razredu, ob vožnji čez večje in pogostejše neravnine občasno ne daje takšnega vtisa. A kot že napisano: C3 se pelje lepo, le pozibavanja je več.

Pri vožnji s tako udobnim malčkom se vozniku slovenske ceste zdijo v boljšem stanju, kot so v resnici. Verjetno ni malčka, katerega vzmetenje bi tako uspešno pokrivalo luknje v podlagi.

Zelo udoben, lep in dokaj prostoren, takšen stoji C3 v prodajnih salonih. V času vse trših avtov je takšen Francoz prav prijetna sprememba. Izberite le katerega izmed bencinskih motorjev, s katerim bo vožnja s C3 v še večji užitek.

Mitja Reven, foto: Aleš Pavletič