Ford Galaxy 2.0 TDCi Ghia

Naslov ni le puhla fraza. Poglejte na vodilno fotografijo, kako lahko Galaxy razvaja ne le s prostorom, ampak tudi s panoramsko streho. Ta doplačljiva oprema, za katero je treba odpreti denarnico za dodatnih 165 tisočakov, je vredna svojega denarja, saj poleg omogočanja pogleda k zvezdam ali oblakom zagotavlja tudi več svetlobe, s tem boljše razpoloženje odraslih ali pa – še najpomembnejše – razvedrilo za majhne otroke.

To pa je vredno vsakega tolarja, kar vam lahko potrdi večina staršev. Seveda je panoramska streha zanimiva še zaradi številnih predalov, ki so jih načrtovalci skrili pod streho. Zato tudi ni čudno, da se v prospektih hvalijo s tem, da ima lahko novi Galaxy 31 odlagalnih mest, ki zagotavljajo kar 110 litrov prtljažnika. To pa je že prostornina polovice prtljažnika kakšnega manjšega kabrioleta . .

Galaxy je tehnično zelo podoben bolj športnemu S-MAX-u. A če je manjši in bolj zaobljeni S-MAX (po katerem je – tako slišimo – kar veliko povpraševanje) namenjen dinamičnejši vožnji, je Galaxyjeva naloga na tem svetu le ena: razvajanje družine. Začne se s prostornostjo, zato se s potniki v tretji vrsti raje vse dogovorite pred vožnjo, saj bodo na cesti potovali nekaj metrov za vami, nadaljuje s sedmimi sedeži, da vas bodo imele tašče še rajši, ker jih ne boste puščali samih doma, konča pa pri udobju.

Da je avtomobil namenjen družinam, lahko opazite na vsakem koraku: stranske zadnje šipe so oborožene s senčniki (ki so lahko tudi skriti v vratih), da otroci lažje (in dlje) spijo, v drugi vrsti si lahko na priročnih mizicah privoščimo piknik, predvsem pa je vozniku na voljo ogledalce, s katerim lahko opazuje dogajanje v zadnjih vrstah. Sicer nam ni jasno, zakaj ga niso namestili kakšen centimeter bolj proti vetrobranski šipi, saj voznik kljub ukrivljenosti stekla slabo vidi potnika (beri: otroka) za seboj.

Zato povsem potiho svetujemo, da najporednejšega v družini namestite v drugo vrsto skrajno desno, kjer je najvidnejši in na dosegu sovoznice, ponavadi mame. A okrog otrok je tudi vedno veliko prtljage. Če imate dva ali tri, boste v prtljažniku zlahka peljali tudi njihova kolesa, če pa jih je več, svetujemo, da si nabavite velik strešni kovček. Galaxy kljub meram (od predhodnika je namreč daljši za slabih 18, širši za šest in nižji za 1, 4 centimetra), ko mu ob bok lahko postavimo le Renaultovega Grand Espacea, pač ni avtobus.

Zato pri sedmih potnikih ostane v prtljažniku prostora le za en velik kovček in dva manjša, čeprav je v njem kar za tretjino več prostora kot v prejšnjem modelu. Pri Fordu pa so zelo ponosni na sistem FoldFlatSystem, ko sedeže v drugi in tretji vrsti preprosto ’podremo’ v tla in si s tem zagotovimo povsem ravno dno prtljažnika. Če smo odkriti, ni to nič novega, je pa vselej priročno in s tistima dvema metroma dolžine deluje prav impozantno. Od 308 litrov z vsemi sedeži do kar 2.325 litrov, če stvari naložimo prav do strehe, to pa je kraljestvo prostora!

Že prej smo namignili na S-MAX-ovo športnost. Če malce bolje pomislimo, je tehnika enaka, zato tudi v Galaxyju nikakor ne boste razočarani tisti vozniki, ki občasno odpeljete kakšen ovinek hitreje. Odličen volanski sistem, dobra vodljivost (že dolgo znana lastnost večine Fordovih avtomobilov) in ne premehko podvozje (kar bi sicer pričakovali od družinskega limuzinskega kombija) so pravi balzam za voznike, ki jim avtomobilsko premikanje ne pomeni le dostave od točke A do točke B.

Gospod McPherson (čigar tehnično rešitev pri Fordu uporabljajo že od leta 1950 in jo stalno izboljšujejo) je zaslužen za podvozje, je pa pohvalno, da je prednji kolotek od starega modela večji za slabih šest centimetrov, zadaj pa za kar dobrih osem centimetrov! Menjalnik je ročni šeststopenjski, dovolj natančen in hiter, da z užitkom lovite ’najposkočnejše’ vrtljaje, položaj prestavne ročice priročno blizu, zato ni opravičil, da ne bi polno izkoristili zmogljivosti motorja.

Motor je namreč tehnično napreden, saj ima aluminijasto glavo motorja, kjer gara 16 ventilov in se bohotijo neposredno vbrizgavanje pod velikim tlakom (prek sistema skupnega voda), turbopuhalo s hladilnikom polnilnega zraka, spremenljivi sesalni kolektor in elektronsko podprto loputo zraka, da o vgrajenem filtru trdih delcev sploh ne govorimo, zato zagotavlja dober pospešek, zavidljivo končno hitrost in manj onesnažuje.

Paziti morate le na to, da motorni vrtljaji ne padejo pod številko dva tisoč, saj mu takrat poide sapa (nič čudnega glede na izdatno maso avtomobila), je pa presenetljivo varčen. Ne glede na naš hiter tempo življenja poraba nikoli ni narasla čez 8, 8 litra, s povprečno testno porabo 8, 6 litra pa se v dobi glavobolov zaradi cen goriva lahko le priklonimo Fordovim inženirjem! Za tako velik avtomobil, ko v dolžino že hodi v zelje manjšim avtobusom, je to več kot razveseljiva novica.

V testnem Galaxyju, ki je bil z opremo bolj prilagojen madžarskemu trgu, smo pogrešali dnevne luči (doplačilo 5.130 tolarjev, kar toplo priporočamo! ), bili pa smo navdušeni nad žarometi, ki svetijo v ovinek, in ’letalsko’ ročno zavoro. Nekaj točk je Galaxy izgubil zaradi kakovosti izdelave, kar (mogoče) lahko pripišemo tudi začetni seriji v proizvodnji, predvsem pa smo bili neprijetno presenečeni, da pri najboljši opremi Ghia ni stabilnostnega sistema (splošno bolj znanega kot ESP).

Naj vam ne bo škoda dati 132 tisočakov za IVD (interaktivna vozna dinamika, ki vključuje tudi sistem nadzora zdrsa pogonskih koles), saj bi bilo res škoda, da zaradi manjše vozniške neumnosti zaposlite sedem varnostnih blazin, kolikor jih premore Galaxy, kajne?

Aljoša Mrak

Foto: Saša Kapetanovič