Honda Jazz 1.3 i-VTEC Comfort

Honda Jazz tretje generacije je v primerjavi s predhodnikom zrasla za skoraj deset centimetrov. Čeprav je to v bistvu veliko, saj je skupna dolžina avtomobila zdaj že okoli štiri metre, je skupaj z odlično preglednostjo Jazz še vedno obvladljiv tudi (ali bi morali napisati predvsem) v mestnih središčih. Če vas ni zamikala zunanjost, boste vseeno navdušeni nad prostorno notranjostjo. Glede na skromnejše zunanje dimenzije je precej prostora že na prednjih sedežih, še veliko bolj kraljevski pa je na zadnjih ter v prtljažniku. V osnovi Honda Jazz ponuja kar 354 litrov, kar je 17 litrov več kot predhodnik in skoraj toliko, kot se bahajo za razred večji avtomobili. Pri Hondi se radi pohvalijo, da je za kolena zadnjih potnikov prostora za več kot deset centimetrov, zato bodo po tem avtomobilu posegale tudi družine.

Po testu (tudi na zadnjih sedežih) lahko tej hvali le prikimamo. In pohvalimo lahko še prilagodljivost prtljažnika: s preklopom zadnjih naslonov dobimo kar 1314 litrov in ravno dno, lahko preklopimo samo del naslona (in prednji desni sedež) in Jazz omogoči prevoz kar do 2,48 metra dolgih predmetov, lahko pa dvignemo sedalni del zadnjih sedežev in pripeljemo domov iz trgovine tudi škatlo, visoko kar 1,28 metra. Uporabno! Čeprav je škoda, da pri motorju nimate več veliko izbire, pa so kar malce preveč sramežljivi pri pohvali odličnega šeststopenjskega menjalnika. Hiter, natančen, predvsem pa ga lahko upravljamo z dvema prstoma, po športnosti in prijetnosti uporabe malce spominja na tistega iz Honde S2000, nad katerim smo se vsi slinili. Zato mu nikakor ne zamerimo, da je treba zaradi malce krajših prestavnih razmerij večkrat posegati po prestavni ročici, in odkrito priznamo, da nam sploh ne bi prišlo na misel, da bi zapravili dodatnih 800 evrov za neskončnostopenjski samodejni menjalnik CVT.

Menjalniku smo zamerili samo malce prekratko šesto prestavo, ko se pri 130 kilometrih na uro igla na merilniku motornih vrtljajev ustavi že na številki 3.500, kar pomeni malce več hrupa v potniški kabini. Sicer pa svetujemo tekmecem, da ga preizkusijo, in videli bodo, da lahko tudi mestni avtomobili navdušijo z natančno mehaniko. Pri motorju ni velike dileme: namesto 1,2- in 1,4-litrskega motorja lahko zdaj izberete samo 1,3-litrski bencinski štirivaljnik, ki zagotavlja primerno veliko navora pri nizkih vrtljajih. Zato ga v bistvu ni treba priganjati v višje vrtljaje, kjer postane celo malce športen, vendar tudi glasen, saj vso dinamiko vožnje ubijejo ekološko naravnane gume. Zato pa Jazz kar preseneti s porabo goriva, saj smo na testu v povprečju porabili 5,6 litra na 100 prevoženih kilometrov, na normnem krogu pa samo 4,7 litra.

Zelo navdušujoče je prav tako, da se bogata serijska (!) oprema seli tudi med majhne avtomobile. Testni Jazz je imel sistem za prepoznavanje najpomembnejših prometnih znakov, čeprav nekaterih ni prepoznal, sistem samodejnega preklopa med dolgimi in zasenčenimi lučmi, pomoč pri vožnji po voznem pasu, opozorilo pred naletom, da o tempomatu in povezljivosti z vašim mobilnikom (prek info-zabavnega sistema Honda Connect s 7-palčnim zaslonom, ki je tudi za dotik občutljiv) sploh ne govorimo. O teh sistemih bi še pred kakšnim letom govorili samo v povezavi s precej dražjo limuzino ... Če potegnemo črto, lahko potrdimo, da je mehanika (beri menjalnik, motor, podvozje) izvrstna, malce pa smo bili razočarani nad materiali v notranjosti. A ko se navadite na plastičen volanski obroč in plehnat zvok vsakič, ko zaprete vrata, ugotovite, da Honda Jazz ponuja več kot samo neizrazito zunanjost. Zato za prostornost in bogato opremo izberite kar malega!