Honda Jazz 1.4 LS

Okej, nekdo iz avtomobilske industrije, nekdo tam z Daljnega vzhoda, bi bil ob imenu Funky hud. Pa naj bo kaj drugega. Živahnega. Bolj živega. Manj umirjenega. Manj resnega. Bolj igrivega. Takšen je namreč Hondin Jazz.

Z nekaj spremembami, vidnimi bolj v notranjosti, je Jazz obdržal korak s časom in ohranil vse, kar ga je že prej delalo posebnega, izjemnega, zanimivega.

Na primer prostornost. Jazz je majhen avtomobil, saj s 3, 8 metra spada v razred majhnih avtomobilov, tja torej, kjer je tekmecev ogromno. Pa vseeno je Jazz drugačen: že z zunanjostjo prepoznaven, posebej z boka zelo zanimiv in podoben ’resnim’ velikim limuzinskim kombijem, pa tudi znotraj je prostora (tudi na zadnji klopi) bistveno več, kot bi si upali misliti.

Fit, kot mu je ime na Japonskem, je star šele tri leta in že zato oblikovno in tehnično še vedno zelo aktualen. V športnem izrazoslovju fit. S prenovo je znotraj (še posebej ponoči) tudi šik! A seveda ni nujno, da je všeč prav vsem, še posebej osrednji del armaturne plošče. Manj dvomov puščajo merilniki; so veliki, lepi in pregledni, odslej tudi s podatkom o zunanji temperaturi ter o povprečni porabi goriva, a brez podatka o temperaturi motorja.

Nekako športen videz merilnikov dopolnjujeta volanski obroč z videzom in z luknjičasto plastiko (kot žogica za golf), ki je prav prijeten za držanje, in prestavna ročica z enako obdelavo površine, nasploh pa notranjost z barvami, izdelavo, zasnovo ter materiali pušča zelo zaupljiv občutek. Le s samodejno klimatsko napravo smo imeli precej težav, saj je proizvajala le tropsko vročino ali polarni mraz z vetrom.

Kdor izbere močnejši 1, 4-litrski motor za Jazza, ne naredi napake. Res je takoj od prostega teka slabo prepričljiv, a se zbudi že pri 1500 vrtljajih v minuti in potem vse do 6400 vrtljajev, kjer elektronika povsem nezaznavno prekine delovanje, navor enakomerno narašča, Jazz pa zvezno pospešuje. Stroj se tudi rad vrti, škoda je le, da ima tudi ta Honda zelo dolg menjalnik, zaradi česar se že v četrti prestavi motor ne more zavrteti više od 6100 vrtljajev v minuti. Res se rdeče polje začne že pri 6000, a elektronika dopušča še 400 dodatnih vrtljajev v minuti . .

Kakorkoli, pri 6100 vrtljajih v četrti prestavi se Jazz pelje skoraj 170 kilometrov na uro in ko pretaknete v peto prestavo, vrtljaji padejo na 5000, trušč se opazno zmanjša, volja do pospeševanja pa povsem izgine. Skratka: varčno naravnan menjalnik. A z dvema platema medalje; če se hočete namreč peljati hitro in zato motor priganjate, bo z dolgim menjalnikom to pomenilo tudi (pre)veliko porabo, tudi blizu desetih litrov na 100 kilometrov. Po drugi strani je ob nežni vožnji poraba padla tudi na dobrih šest litrov na 100 kilometrov. Vse je torej odvisno od voznika oziroma njegove desne noge.

Ne glede na nekaj zamer pa trditev ostaja: Jazz je ’funky’. Z videzom, z lahkotnostjo vodenja in upravljanja, pa s svojo okretnostjo in s splošno uporabnostjo. V mestu in na daljših poteh. Odrasel mali avtomobil.

Vinko Kernc

Foto: Aleš Pavletič