Honda Stream 2.0i ES

Stream je nastal na osnovi novega petvratnega Civica, vendar ima malo daljšo medosno razdaljo (40 mm) in precej večjo celotno dolžino (265 mm). Skoraj prav toliko, kot je daljši od Civica, je krajši od Shuttla (220 mm). Ni težko uganiti, kaj so želeli doseči pri Hondi - zapolniti tržno nišo. Pri vseh treh avtomobilih gre za tako imenovano enoprostorsko karoserijo, ki s povišano streho, poudarjenim izkoristkom prostora in prilagodljivostjo spada v avtomobilski razred bližnje prihodnosti.

V Civicu je pet sedežev, v Shuttlu jih je sedem in, verjamete ali ne, tudi v Streamu jih je sedem! In če smo že začeli s prostornostjo, je najbolje, da tudi nadaljujemo. Prednja sedeža sta dokaj udobna, moteča je le nastavljivost po višini, ki je združena s funkcijo naklona sedalnega dela. Če nastavljamo eno, moramo nastaviti tudi drugo, posebej ne gre. Ampak za sedenje sta sedeža dovolj udobna in prostornost okoli njiju ni vprašljiva. Druga sedežna vrsta je namenjena trem potnikom, ampak temu bi lahko rekli tudi pogojna uporabnost. Pravzaprav sta uporabna le stranska sedeža, ki imata, mimogrede, vdelana nosilca ISOFIX za otroške sedeže. Srednji del, kjer naj bi bil prostor še za enega potnika, pa je precej neudoben in za kako resnejšo (beri daljšo) vožnjo neuporaben. Dobra lastnost tega precej ozkega srednjega dela je le ta, da ga je možno preklopiti tako, da lahko med skrajnima sedežema prevažamo kake daljše predmete, na primer smuči.

Dva dela (levi skupaj s srednjim) sta tudi zložljiva in vzdolžno pomična, kar pa ni toliko pomembno za potnike v srednji vrsti, temveč bolj za tista dva zadaj. Prvič: s pomikov srednjih sedežev naprej je edino možno priti do zadnjih, in drugič: če so srednji sedeži pomaknjeni popolnoma nazaj, za noge potnikov na zadnjih dveh sedežih zmanjka prostora. Malce nerodna reč. Saj bi na to kar pozabili, če ne bi bil Stream homologiran za prevoz sedmih potnikov. Prav, dokaj udobno se peljejo štirje potniki, drugi trije pa sicer lahko sedijo v Streamu, vendar precej manj udobno. Pravzaprav je odraslim trem prostor odločno preskopo odmerjen, drugače pa je seveda z otroki. In predvsem te so imeli pri Hondi najbrž v mislih.

Zadnja klop, ki je za sedenje torej le pogojno uporabna, ima zanimiv sistem zlaganja. Vse skupaj, sedežni del in naslon, se zložita v dno prtljažnika. Prednost takega sistema je, da imamo v primeru potrebe sedeže vedno s seboj in ne potrebujemo skladiščnega prostora v domači garaži, slabost pa, da zasedejo precej prtljažnega prostora, ko jih položimo na dno. Sam sistem prilagajanja je morda že dober, ampak na ta način nimamo ne dobrih sedežev ne velikega prtljažnika. Še en kompromis torej, posledica katerega so tudi slabe lastnosti.

Dobra lastnost v »prtljažniku« je njegov ločen prezračevalni sistem, ki potnikoma na zadnjih dveh sedežih omogoča uravnavanje moči in smeri pretoka zraka. Vključujemo ga lahko tudi z osrednje upravljalne enote pri vozniku. Glede na to, da je prezračevalni (in grelno-hladilni) sistem v Streamu dokaj učinkovit, je počutje dobro, vsakokrat znova pa razjezi neberljivost kontrolnih lučk na gumbih. Ob prižganih lučeh (zakon! ) se vsi merilniki zatemnijo in vidljivost nanje podnevi je preslaba!

Prostorsko je najbolje poskrbljeno za voznika. Oblikovno je voznikov delovni prostor dokaj dobro rešen, vključno s prestavno ročico, nameščeno v armaturno ploščo. Zelo natančen menjalnik s kratkimi gibi prestavne ročice ima le eno slabo lastnost. Ne prenese hitrih gibov. Ročica postane trda in prisili voznika, da si za vsak premik vzame določen čas.

Toda Stream ni namenjen divjanju, čeprav ima za to dobre tehnične pogoje. Motor in podvozje sta namreč zmogljiva in narejena po visokih standardnih zahtevah. Dvolitrski motor je za vgradnjo v Stream prenovljen in ima tokrat spremenljivo krmiljene tudi čase odpiranja ventilov v sesalnem delu. Seveda ima po štiri ventile na valj, krmilita pa jih dve odmični gredi. Celota je dobro usklajena, zato je motor dobro odziven in zmogljiv. Podvozje omogoča natančno vodenje in zanesljivo lego na cesti, le pri daljšem zaviranju je bil zaradi tresenja (zviti koluti! ? ) občutek malce nelagoden. Kljub temu je bila sama zavorna pot razmeroma kratka in zaviranje v splošnem ob vseh pogojih brez pripomb.

Ob pogledu na zunanjost je jasno, da je Stream oblikovan v nekoliko nenavadnem slogu. Predvsem zadnje luči, ki obrobljajo zadnji del, vključno s streho, pa kromirani okraski . . Deluje dokaj ameriško, a hkrati tudi malo futuristično. Po drugi strani pa kratko oblikovan nos s stilistično enkratno oblikovano masko ne more skriti trenda evropsko navdahnjenih enoprostorcev.

Stream bo kot trendovski avtomobil prav gotovo našel svoje privržence. Dobro bo služil svojemu namenu, če lastniki le ne bodo preveč pričakovali od njega. Ta "preveč" se nanaša predvsem na prostornost. Stream je prostoren avtomobil, toda potniki (predvsem peti, šesti in sedmi, če ne gre za otroke) si kljub temu zaslužijo nekaj več spoštovanja.

Igor Pucihar

Foto: Uroš Potočnik