Samo še malenkost

Če smo pri testu Megana R.S. Trophy nekaj strani nazaj zapisali, da je kar malo škoda, da je vse več malih športnikov, ki so bolj vsakdanje uporabni kot dirkaško nekompromisni, pa je po drugi strani treba priznati, da takrat, ko inženirjem uspe pri takšnem avtu najti pravo ravnovesje, lahko rezultati še kako navdušijo. In i30 N je takšen avto – vsaj v tokrat preizkušeni različici. No, skoraj.

Ker v imenu piše Fastback, pomeni, da ne gre za klasično petvratno različico, temveč tisto s podaljšanim zadkom. In upali bi si trditi, da športnemu i30 bolj pristaja kot klasika. Tisti črni zavihani spojlerček na koncu položnih petih vrat mu da piko na i(30).

Performance seveda pomeni, da nima ’le’ 250, temveč 275 ’konjev’. Manj kot Megane R.S. Trophy, a dovolj, da je zelo hiter. Je pa zanimivo, da motor nikoli ne deluje podivjano, pri Hyundaiu so se odločili za nastavitve, ki so po občutku bližje atmosferskemu motorju – brez odločnega sunka turbo navora in z linearnim, skoraj uglajenim podajanjem moči. A da ne bo pomote: to še ne pomni, da je i30 N Performance počasen ali da daje občutek počasnosti – le manj podivjan je.

A po drugi strani: njegovo podvozje je med najbolj zabavnimi v razredu. Pohvali se lahko z lego na cesti, ki bo ljubitelje atraktivne vožnje razveselila. Zadek na ukaz zdrsne zlahka, lahko le toliko, kot je treba za hitrejšo vožnjo skozi ovinek, še raje pa še malo bolj, da je zabave več. Zavore so zanesljive in natančne.

Seveda se najde tudi kakšen minus: v športnem načinu zna biti volan preveč trd, kar na slabši cesti prinese preveč vpliva pogona na volan – po domače, ko kolesi s pomočjo elektronske zapore diferenciala grabita za oprijemom, ga poskušata izpuliti iz rok. Zato zna biti vožnja z le eno roko včasih preveč naporna in premalo natančna. Zato je dobro pri nastavitvah voznih načinov najti svojo kombinacijo športnih nastavitev.

Kaj pa drugo? Menjalnik bi lahko imel hitrejše gibe (zna pa i30 N užitkarsko dajati vmesni plin ob prestavljanju navzdol tudi v običajnih voznih načinih), še bolje bi bilo, če bi si lahko omislili tudi dvosklopčnega. Sedeži so odlična kombinacija športnega oprijema in vsakdanje družinske uporabnosti, enako pa velja za celotno prostornost, s prtljažnikom vred. Ker je v normalnih voznih načinih i30 N Performance tudi prijetno tih (v najbolj športnih pa sicer dovolj glasen, a s premalo pokanja ob odvzetem plinu pod štirimi tisočaki vrtljajev), zna biti čisto spodoben edini oziroma primarni družinski avto. Kompromis je tokrat uspel.