Hyundai SantaFe 2.2 CRDi VGT TOD GLS TOP-K Automatic

Med testom nismo srečali niti enega, ki bi trdil, da mu novi Santa Fe ni všeč. Sedaj je večji, prostornejši in prikupnejši, so leteli iz ust le primerniki. Če bi ocenjevali zgolj videz, bi mu zlahka podelili šolsko petico, vendar pa bi mu prej morali odstraniti grdo kljuko, ki so jo Hyundaievi oblikovalci iz neznanega razloga namestili sredi prtljažnih vrat. Potem bi lahko brez kakršnekoli slabe vesti dejali, da je res eleganten!

Potem smo pokukali v notranjost. Prostorna, da se v njej skoraj izgubiš, svetla, da ti je kar škoda sesti za volan s čevlji, in kakovostno narejena, da smo zaman iskali prikrite čričke. Voznik bo s položajem za volanom zadovoljen, saj je sedež električno nastavljiv v vseh smereh, volanski obroč pa vzdolžno in višinsko. Sedeži so seveda odeti v usnje, ki jih lahko pozimi tudi segrevamo. Če ne štejemo dejstva, da usnje po svoji naravi drsi, zato ni najprimernejši material za dinamično vožnjo, bo voznikova zadnjica več kot zadovoljna.

Pa ne le zadnjica. Tudi roke, saj je volanski obroč (ki ima na desni strani še tipke za ukazovanje tempomatu) usnjen, prestavna ročica in najpomembnejši gumbi pa so na dosegu roke. Vaše žleze znojnice imele bodo v tem avtomobilu počitnice, saj je klimatska naprava samodejna, ločena za voznika in prednjega sopotnika, a ob tem je treba odkrito povedati, da kljub prezračevalnim režam za zadnje potnike potrebuje za ohladitev oziroma segrevanje notranjosti zadnje polovice kar nekaj časa.

Oči bodo hvaležne za dober pregled nad okolico, čeprav bi parkirna tipala še kako prav prišla tudi na prednjem koncu, ter za samodejno zatemnitev notranjega vzvratnega ogledala in vgrajeni kompas, ki se v obliki digitalnega zapisa izpiše na robu notranjega ogledalca. Radio z možnostjo poslušanja datotek MP3 bo božal vaša ušesa, motor pa razvajal z zmerno glasnostjo. Čeprav smo pri terenskih avtomobilih bolj strpni glede glasnosti motorja v smislu ’če že hoče biti terenec, naj se malce tudi sliši’, pa 2, 2-litrski turbodizelski štirivaljnik ni prav nič moteč.

Pri manjših hitrostih ga sploh ni slišati, pri večjih pa postane glasnejši, vendar še vedno v mejah normale. Motor sodi v novo generacijo, saj so inženirji iz 2, 2 litra gibne prostornine z uporabo visokotlačnega skupnega voda druge generacije, prilagodljivega kota lopatic v turbopuhalu in vmesnga hladilnika polnilnega zraka izvlekli 110 kilovatov (150 KM) pri 4.000 vrtljajih v minuti. Največji navor 335 je na voljo že pri nizkih 1.800 vrtljajih, kar je dober dosežek, vendar pa kljub velikim številkam motor v tem avtomobilu izgubi iskrost.

Na žalost vam ne moremo natančno povedati, ali je za to kriv petstopenjski samodejni menjalnik (ki omogoča tudi ročno pretikanje) ali je to le posledica mase avtomobila (okroglo 1, 9 tone), najverjetneje bo oboje, zato bi si sam v vsakem primeru raje omislil ročni menjalnik. Samodejni namreč deluje odlično le pri zelo nežni vožnji, ko pa želiš od avtomobila malce dinamike, te kmalu umiri kombinacija motor-menjalnik, ki kričita: »Saj bi, pa ne gre! « Ne razumete? Če pomislite na mestne avtobuse s samodejnimi menjalniki, vam bo takoj jasno, o čem govorimo.

Pri Avto magazinu bi si želeli, da bi imel samodejni (in ročni) menjalnik še zobnik več, predvsem pa 22 kW (30 KM) več moči oziroma 50 Nm več navora. Razvajeni? Mogoče, čeprav če pogledamo resnici v oči, so to dosežki Volkswagnovega Pola 1.4 s 55 kilovati (75 KM), kar 110-kilovatnemu Santa Feju pač ne more biti merilo, kajne? A s šesto prestavo in konjičkom več bi novincu dodali tisti ščepec, ki mu manjka do odličnjaka …

Kot smo že zapisali, smo imeli na testu sedemsedežnika. To pomeni, da bo pet potnikov sedelo zelo udobno, zadnja dva pa le zasilno. Zato priporočamo, da na zadnja sedeža namestite manjša otroka, saj je odločno premalo prostora tako za kolena kot za glavi. Pa tudi vstop je neroden, težak in mogoč le z desne strani, ko lahko preklopimo po tretjini deljivo klop druge vrste. Ob sedmih potnikih lahko na prtljago skoraj pozabite!

Če pa zanemarimo zadnjo vrsto in jo imamo le za zasilno rešitev, ko je treba nepričakovano peljati še sosedove otroke v, recimo, bližnjo telovadnico na trening, pa je prtljažnik ogromen. V njega spravite kar 970 litrov, če pa želite, se prtljažni prostor poveča na ogromnih 2.213 litrov, kar je skoraj prostornina manjšega skladišča! Če pa še to ni dovolj, imamo na strehi možnost prevoza dodatnih 100 kilogramov. Ob tem pride še kako prav, da se višina vozila samodejno uravnava glede na obremenitev.

Blato, velike luže in grob makadam so podlage, kjer bo po našem mnenju Santa Fe le redko gost, saj ga je škoda. Stalni štirikolesni pogon, ki v osnovi deluje kot prednji (100 odstotkov moči na prednji osi), se prek sklopke samodejno razporeja med prednjo in zadnjo osjo, vendar največ do razmerja 50 : 50.

Pogon lahko po želji tudi ’zaklenemo’ (50 : 50) in s primerno obutvijo bi teoretično lahko premagali vzpetine, ki so videti na prvi pogled neosvojljive. 25, 6 stopinje vstopnega kota, 22, 9 stopinje izhodnega kota in 18, 4 stopinje pregradnega kota so tehnični podatki za tiste, ki imajo terenskost v krvi, z 20, 3 centimetra oddaljenosti od tal pa lahko prebrodimo brez težav tudi 50-centimetrske luže. A kot smo že napisali, Santa Fe bo raje premagoval kilometrino v mestnih džunglah, kjer bo lak ostal cel in ne bo treba iskati blata v vsaki pori avtomobila.

Čeprav bi še pred letom dni zapisali, da je Santa Fe sicer spodoben avtomobil za razmeroma malo denarja, pa bomo sedaj trdili, da je postal spoštovanja vreden avtomobil. Na terenu lahko pokaže nekaj mišic, po asfaltu se kljub izdatni višini pelje dovolj udobno (kratke jame kar požre, malce več živčnosti pa je na prečnih grbinah in pri smerni stabilnosti), ima ogromno prostora, v testni kombinaciji je bil več kot dobro opremljen in - vsak dan znova vas bo navdušil z novo podrobnostjo.

Zadnje šipe so zatemnjene (čeprav bi še vedno potrebovali rolo, da nepridipravi ne bi cedili sline po vaši prtljagi), zaprt predalnik pred sovoznikom je lepo obdelan in skrbno odet v plišast material, med prednjima sedežema je velik hlajen predalnik, ki je zlata vreden poleti, v notranjosti ima tipalo vlažnosti zraka, v prtljažniku boste pod svetlimi preprogami (ki varujejo pred umazanijo, hkrati pa ohranjajo svetlo notranjost) odkrili kromirana sidrišča za pritrditev prtljage, da o dveh ogromnih, a še vedno prikupnih izpušnih ceveh sploh ne govorimo . .

Dokler vas bo avtomobil (navkljub nekaterim pomanjkljivostim) vsak dan pozitivno presenečal, kot je nas z dodelanimi malenkostmi Santa Fe, vam v življenju ne bo hudega!

Aljoša Mrak

Foto: Saša Kapetanovič