Hyundai Sonata 2.0 CRDi VGT GLS/TOP-K+

Prvo stvar, ki jo med pregledom motornih podatkov Sonatinega turbodizla opazimo, je moč. Sonata je na našem trgu na voljo z motorjem 2.0 CRDi s 100 kilovati, obstaja pa tudi različica z dodanimi tremi kilovati, kar ob prirastku moči (štirih ’konjev’, ki delajo razliko, povprečen voznik nikakor ne bo opazil) pomeni predvsem višje stroške ob registraciji avta.

Kilovatov tako v Sonati na našem trgu ni preveč, tudi v vožnji je moč popolnoma zadovoljiva. Motor sicer ne bo navdušil tistih, ki iščejo eksplozivnost (recimo Volkswagnovih turbodizlov), bo pa zadovoljil druge, ki zahtevajo uglajenost in varčnost (v povprečju je Sonata 2.0 CRDi na testu ’popila’ 8, 9 litra plinskega olja na 100 prevoženih kilometrov). Sonatin dizelski štirivaljnik zmore tudi hitro vožnjo in potovanja pri večjih hitrostih.

Potniška kabina je, kar se zvoka motorja tiče, tudi dobro izolirana. Pri hitrosti 130 kilometrov na uro (tam brni motor pri okoli 2.500 vrtljajih) je veter skorajda glasnejši od agregata, ki se na ukaze s stopalke za plin sicer odziva s svojim (počasnejšim) tempom, kar bo koga ujezilo predvsem pri hitrih prehitevanjih, kjer tudi pretikanje navzdol v najuporabnejše območje vrtenja ne pomaga kaj prida.

Sonata tako tudi s tem motorjem ostaja v okvirjih udobne limuzine, kjer je treba željo po adrenalinu in dinamični vožnji pustiti doma. Menjalnik je, kot bi lahko trdili za celotno Sonatino sliko, nekako povprečen. Je dokaj natančen, prilagojen počasnejšim gibom voznikove desnice in hvalevreden zaradi svojih šestih stopenj. Zadnja omogoča dobna avtocestna križarjenja ob ugodnejši porabi plinskega olja.

Na dolgih avtocestnih grbinah karoserija rahlo niha, kakšna kratka luknja ’zaide’ tudi v notranjost, tako v smislu blaženja kot z zvoki, ki prihajajo z zadnje preme, a vse skupaj ni moteče. V ovinkih se karoserija rahlo nagiba, volan ni med tistimi, ki dajejo najboljše povratne informacije. A takšna je Sonata. Ima pomanjkljivosti, ki so dovolj majhne, da jih lahko prezremo. Tako kot so Korejci recimo prezrli novosti, s katerimi se baha (nedosegljiva) konkurenca. Pametni ključi, radarski tempomati . .

To boste v Sonati zaman iskali. Priporočamo pa, da na seznamu dodatne opreme odkljukate tipala, ki v zadnjem odbijaču bdijo nad tesnimi parkiranji. Sonatin zadek je namreč precej nepregleden, zato se vam bo nakup hitro

obrestoval.

Sonata je glede opreme tipičen Korejec. Dobro opremljenost, ki sicer ni vrhunska, potrjujejo samodejna klimatska naprava, potovalni računalnik, po globini in višini nastavljiv volanski obroč, izklopljiv stabilnostni sistem ESP, navolanski gumbi za upravljanje avdiosistema . .

Notranjost korejske limuzine njenim oblikovalcem ne bi smela biti preveč v ponos, saj je oblikovno zadržana, lahko bi zapisali, da tudi dolgočasna. Osvetlitev klasičnih merilnikov je zelena, gumbov ni veliko, tisti, ki so, pa so dovolj veliki, da voznik (ali sopotnik) vedno pritisne tisto, kar želi.

Dizelski agregat v Sonati? Da, močan je dovolj. Tudi poraba plinskega olja bo skrbela za veselje v denarnici. Odločitev, da agregat omejijo na 100 kilovatov, je bila prav tako pravilna. 2.0 CRDi se po kultiviranosti in nebrutalnih zmogljivostih dobro vključuje v Sonatino zgodbo. V konkurenci sicer ne izstopa, a obenem zadovoljuje vse potrebe po udobni vožnji povprečnega voznika. Ljubitelja (ne navdušenca! ) dizlov, seveda.

Mitja Reven

Foto: Aleš Pavletič, Saša Kapetanovič